Če ne zaradi drugega, je dialog nujen za reforme
V četrtek bo 30 let od ustanovitve ekonomsko-socialnega sveta (ESS), organa, ki predstavlja področje socialnega dialoga in je imel pomembno vlogo pri pripravi ekonomskih in socialnih reform ter brez katerega bi bila, kot se je izrazil Jakob Počivavšek iz sindikata Pergam, »naša družba danes precej drugačna, kot je, blaginja pa gotovo manjša«. Predsednik vlade je ob tej priložnosti povabil predstavnike sindikatov in delodajalcev, ker želi obuditi dialog in ponovno vzpostaviti celovito delovanje ESS.
Najbrž ni nikogar med vpletenimi, ki bi si upal stanje socialnega dialoga v državi v zadnjem letu oceniti kot zadovoljivo, kaj šele kot dobro. Potem ko so delodajalske organizacije julija lani protestno zapustile ESS, ker njihova stališča pri posegih v zakon o delovnih razmerjih niso bila upoštevana, že prej pa so bili kritični do več zakonodajne materije in tega, koliko se sliši njihov glas, so tripartitna pogajanja zamrla, predvsem na najvišji ravni.
Premier Robert Golob se je, skupaj z velikim delom ministrske ekipe, danes srečal s predstavniki sindikatov in delodajalcev. Čeprav so vsi sodelujoči sestanek ocenili kot konstruktiven, predstavniki gospodarstva še niso napovedali vrnitve za skupno mizo. »Delodajalci še ne moremo potrditi, da se je karkoli, zaradi česar smo izstopili iz ESS, uresničilo,« je komentiral Blaž Cvar, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije. Dogovorili so se, da bodo v ožji delovni skupini pripravili protokol, po katerem bi ESS spet oživel. »Socialni dialog mora potekati v okviru treh enakovrednih partnerjev. Verjamem, da zmoremo najti pravi način,« je dejal Cvar in hkrati izrazil pričakovanje delodajalske strani, da se spet odprejo zakoni, ki so se po njihovem mnenju sprejemali s kršitvijo pravil ESS. Mislijo na zakone o dolgotrajni oskrbi, o čezmejnem opravljanju storitev, o evidencah dela »in še marsikaj«.
Če jim uspe obuditi socialni dialog, bosta na mizi najprej pokojninska in davčna reforma.
Vlada naj bi danes potrdila izhodišča za prenovo pokojninskega sistema.
Delodajalci pričakujejo ponovno obravnavo več že sprejetih zakonov.
Sindikalist Jakob Počivavšek je prepričan, da je bilo srečanje nujno. »Ne predstavljam si, da bi vse zakonske predloge, ki jih napoveduje vlada, usklajevali kako drugače kot v okviru ESS. Mislim, da bi se vsi morali zavedati, da je socialni dialog v ESS precej večji od vsake posamezne organizacije, ki v njem sodeluje, in od morebitnih kratkoročnih ali celo srednjeročnih partikularnih interesov, ki jim sledi posamezna organizacija,« je Počivavšek spomnil, da jih navsezadnje čaka kar nekaj predlogov, ki jih predvideva tudi načrt za okrevanje in odpornost. »Vsakršno odlašanje pomeni manj časa za socialne partnerje, da lahko organizirano povemo svoja stališča in jih, upam, tudi uskladimo.« Potrdil je, da sindikalna stran »absolutno zagovarja enakopravnost med partnerji, spoštovanje pravil in pripravljenost, da se pogovarjamo o vsebinah, ki jih predlaga kateri od partnerjev«.
Minister za delo Luka Mesec je naredil še korak dlje v oceni, da se socialni dialog po več mesecih zastoja prebuja, v protokolu pa bodo izpostavili tudi prednostne vsebine, ki jih bo ESS obravnaval. Skupni cilj je, da že maja. »Kot mediator socialnega dialoga bom dal vse od sebe, da se to zgodi čim prej,« je poudaril Mesec. Najpomembnejši temi, ki prihajata na dnevni red, sta davčna in pokojninska reforma – po številnih napovedih naj bi vlada danes potrdila njena izhodišča. »Javna razprava za pokojninsko reformo bo v vsakem primeru trajala pol leta, preden bo šla v parlamentarno proceduro. Tako da bo končana na začetku oziroma v prvem kvartalu prihodnjega leta,« je napovedal Mesec.
Napoved ureditve razmer na inšpektoratu za delo
Luka Mesec je komentiral tudi razmere na inšpektoratu za delo, ki ga je od januarja lani zapustilo 27 zaposlenih, po poročanju medijev domnevno tudi zaradi mobinga in slabih odnosov. Minister pravi, da na območnih enotah, ki so hrbtenica inšpektorata, ni problemov, so pa na njegovem sedežu oziroma v vodstvu. »Tam imamo predvsem medosebne spore, ki so na žalost tako presegli mejo dobrega okusa, da se bom ta teden vanje vmešal tudi sam in jih prekinil. Tako ali drugače se bodo ti spori končali, na inšpektoratu mora maja zavladati mir in začeti morajo delati kot vodstvo, odgovorno in usklajeno. To so moji pogoji, da sedanje vodstvo nadaljuje svoj mandat,« pravi. Problematično se mu zdi tudi, da ni inšpektorat tisti, ki bi razkrival kršitve, ampak nanje opozarjajo civilna družba, sindikati in mediji. Po odhodu Luke Lukića, ki je bil do junija lani vršilec dolžnosti glavnega inšpektorja, je predstojnica Katja Čoh Kragolnik.
