Državno odvetništvo predlagalo zadržanje odločitve o premoženjski škodi

Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je oktobra 2022 ugotovilo, da je bila nevrokirurgu prof. dr. Vinku V. Dolencu v postopku priznanja tuje sodne odločbe kršena pravica do poštenega sojenja. Priznana mu je bila povrnitev škode, po tem, ko je sodišče že določilo tudi višino nepremoženjske škode, pa sta morali glede premoženjske škode vpleteni strani predlog podati do 20. julija.

Iz Državnega odvetništva so sporočili, da je pritožnik prof. Dolenc na Okrožno sodišče v Ljubljani vložil predlog za obnovo postopka priznanja tuje sodne odločbe. Okrožno sodišče je postopek odločanja o obnovi prekinilo, saj je sprejelo sklep, da bo na ustavno sodišče vložilo zahtevo za oceno ustavnosti 394. člena zakona o pravdnem postopku. Sodišče namreč meni, da ta člen ni v skladu z ustavo, saj ne določa obnovitvenega razloga na podlagi sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), ki je ugotovilo kršitev konvencije. Odločitev sodišča še ni pravnomočna.

Glede na navedeno je Državno odvetništvo ESČP 20. julija predlagalo, da zadrži odločitev o premoženjski škodi do odločitve ustavnega sodišča oziroma do pravnomočne odločitve sodišča o pritožnikovem predlogu za obnovo postopka.

Mnenje zaslužnega profesorja prava

Da bi bila obnova postopka rešitev, je v Delovem Gostujočem peresu pod naslovom Izvrševanje sodb evropskega sodišča že marca letos menil dr. Lojze Ude, zaslužni profesor na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Tedaj je zapisal:

»Tehtanje vrednot, na eni strani instituta pravnomočnosti, na drugi strani pa ustavne in konvencijske pravice do poštenega sojenja, bi moralo že zdaj privesti do obnove postopka o priznanju izraelske sodne odločbe. Zanimivo je, da je predlog novele zakona o pravdnem postopku (ZPP) z dne 7. avgusta 2016 vseboval v 117. členu določbo, da je sodba, s katero ESČP ugotovi kršitev EKČP (kršitev človekovih pravic), obnovitveni razlog. V končnem besedilu novele pa ta določba ni bila vnesena v zakon.«

Po Udetovih besedah tudi primerjalni podatki kažejo, da članice Sveta Evrope v svojo zakonodajo vnašajo obnovitveni razlog izdaje sodbe ESČP, ki ugotavlja kršitev človekovih pravic, na primer pravice do poštenega sojenja iz 6. člena EKČP. »Mislim, da bi bilo po hitrem postopku (tak postopek bi bil v tem primeru utemeljen) treba v 394. člen ZPP vnesti tudi nov obnovitveni razlog za primer, ko je ESČP v pravnomočno končanem postopku ugotovilo kršitev Evropske konvencije za človekove pravice EKČP.«

Pravočasna opozorila tožilstva

Spomnimo. Leta 1992 je Dolenc v ljubljanskem kliničnem centru izraelskemu državljanu Elijahu Mesiki odstranil benigni možganski tumor, a se je pri njegovem stanju nato zapletlo in je postal trajni invalid. Proti kirurgu je v Izraelu sprožil sodni postopek in bil uspešen. Naša sodišča so sodbo, po kateri je Mesiki pripadla visoka odškodnina – ta zdaj z zamudnimi obrestmi po nekaterih izračunih znaša celo deset milijonov evrov, priznala. Dolenc se je proti temu boril na vseh domačih sodnih instancah in mu je po tem, ko je nazadnje vrhovno sodišče odločilo v njegovo škodo, uspelo šele jeseni leta 2022 na ESČP.

Dolenc je v pritožbi, ki jo je proti Republiki Sloveniji vložil na ESČP, za nastalo nepremoženjsko škodo zahteval pol milijona evrov. Sodišče je menilo, da je zaradi priznanja in izvršitve izraelskih sodb nedvomno utrpel stisko in razočaranje. Vendar je menilo, da je zahtevani znesek pretiran. Na podlagi nepristranske presoje mu je dodelilo 9600 evrov. Od skupno 21.400 evrov zahtevanih stroškov, nastalih pred sodišči, pa mu je ESČP priznalo 6000 evrov. Dosojena zneska bi se zvišala za znesek morebitnega davka, ki bi bil obračunan Dolencu.

Glede premoženjske škode je sodišče pozvalo državo in Dolenca, da v šestih mesecih od pravnomočnosti sodbe (pravnomočna je postala 20. januarja 2023) predložita svoja pisna stališča o zadevi in sodišče obvestita o morebitnem doseženem medsebojnem dogovoru. Nadaljnji postopek je sodišče zato zadržalo, predsednika senata pa pooblastilo, da po potrebi določi nadaljevanje.

Ob sodbi ESČP pa se prevečkrat pozabi, da so tudi na Vrhovnem državnem tožilstvu RS ocenili, da je odločanje slovenskih sodišč v postopku priznanja sodbe izraelskega sodišča ter v izvršilnem postopku prisilne izvršitve te sodbe, zahtevalo ponoven preizkus pravilnosti in zakonitosti, tudi s stališča pravice do poštenega sojenja.

Tako so kar dvakrat intervenirali z vložitvijo zahteve za varstvo zakonitosti. Prvič v postopku priznanja tuje sodne odločbe, kjer je Vrhovno sodišče RS zahtevo za varstvo zakonitosti zavrnilo, a je izpodbijano odločbo kasneje razveljavilo Ustavno sodišče RS. Drugič, v izvršilnem postopku, pa je vloženi zahtevi za varstvo zakonitosti vrhovno sodišče ugodilo ter izpodbijano odločbo razveljavilo in vrnilo zadevo nižjemu sodišču v nov postopek.

Kakorkoli, sodba ESČP o tem, da je bila Dolencu kratena pravica do poštenega sojenja, pa ne pomeni, da je 83-letni akademik Dolenc rešen visokega dolga. Tega je še vedno dolžan plačevati. To bi se spremenilo le, če bi prišlo do obnove sodnega postopka, v katerem bi ugotovili, da Dolenc za operacijo, izvedeno v UKC Ljubljana, ni dolžan plačati odškodnine. Pot do tja je torej še dolga. Svoje mora najprej povedati Ustavno sodišče.

Odzvati pa se mora tudi ESŠP: to lahko bodisi sprejme predlog Državnega odvetništva o zadržanju odločanja o premoženjski škodi bodisi višino slednje določi samo.