Začetek zimske sezone zahteva pripravo vseh udeležencev
Kot so na konferenci zimske službe o prihajajoči zimski sezoni ugotavljali različni udeleženci, bo ta potekala v znamenju nove krize, gospodarske in energetske, pa tudi v znamenju nove mobilnosti. Glavni akterji menijo, da so na stvari pripravljeni, seveda pa opozarjajo na številne izzive, ki so posledica nove realnosti.
Po zakonu se na naših cestah 15. novembra začenja zimska sezona in traja do 15. marca. Kot je dejal Ivan Kapun, vodja sektorja prometne policije na generalni policijski upravi, bodo voznike avtomobilov v posebni akciji 16. novembra kontrolirali in jih opozarjali na ustrezno opremo. V lanskem letu so zaradi tega izrekli več kot tisoč glob. Problem so lahko vozniki s priobalnega pasu, ki jim tam ni potrebno imeti zimskih pnevmatik, a se morajo zavedati, da se z njimi v slabih razmerah ne morejo podati v osrednjo Slovenijo. Podobno velja za tujce, ki pripeljejo k nam z letnimi pnevmatikami in povzročijo zastoj.
Po besedah Damijana Jaklina z Darsa, ki upravlja več kot 700 kilometrov avtocest in hitrih cest, imajo izvedbeni zimski program od sredine novembra do sredine marca. Pripravljenih imajo 24.000 ton različnih posipnih materialov, skladišča in hranilnike imajo polne. Glede na ekonomske razmere si seveda želijo, da vsega ne bodo porabili, a o tem bo odločalo vreme. Opozoril je, da ni več prehodov med letnimi časi – ali se ne dogaja nič ali pa pade ekstremna količina dežja oziroma morda snega. Zato so se organizirali drugače, uvedli medsebojno pomoč sosednjih baz, saj te niso enakomerno obremenjene. Po različnih zimskih službah namreč dela 488 ljudi.
Po besedah Karmen Praprotnik, vodje sektorja za vzdrževanje, varstvo cest in prometne varnosti na direkciji za infrastrukturo (6000 kilometrov cest v uporabi), standard ni, da je cesta kopna, ampak da je varna in prevozna. Odvisno od zime imajo s čiščenjem za deset do 25 milijonov evrov stroškov na leto. Pri tem je dodala, da so zadnja leta vozniki bolje obveščeni o stanju na cestah in se pripravijo za pot.
O zelenem in digitalnem prehodu v zimskem vzdrževanju cest pa je govorila Alenka Šajn Slak iz CGS Labs. Po njenih besedah se zaradi izboljšanih praks in strategij poraba soli zmanjšuje. Pri pripravi na ukrepanje zimske službe ni zadostna le atmosferska napoved, ampak se je treba opreti na cestno-vremenski informacijski sistem, ki omogoča visokoločljivostno napoved, prostorsko in tudi preventivno ukrepanje. Analiza tega je pokazala, da se s preventivnim posipom prihrani veliko stroškov. Tudi okoljski odtis se zmanjša, konkretno za petino, pretočnost je namreč večja, avtomobili manj stojijo. K bolj natančnemu in bolj varčnemu posipanju prispevajo tudi napredni, kombinirani in prilagodljivi posipalniki, ki jih je predstavil Riko iz Ribnice, med drugim za čim bolj natančno delo uporabljajo GPS.
Sogovorniki na konferenci so se dotaknili tudi zimskih razmer in novih oziroma razširjenih oblik mobilnosti. Posebej v mestih namreč vse več ljudi kolesari tudi pozimi, tem se pridružujejo tudi uporabniki električnih skirojev. Kot je dejal Andrej Rejec z DRI upravljanje investicij, je veliko več kolesarskih stez in zahtev, da se jih tudi pozimi vzdržuje. Trenutna rešitev je, da se okrepi zimska služba, kar res močno povečuje stroške. To bo vsekakor velik izziv za v prihodnje.
Podobno opaža Ivan Kapun: »Veliko je pritožb na policijo zaradi neočiščenosti kolesarskih površin; kolesarjenje postaja pozimi v mestih običajno, kar je treba spodbujati. Tudi ko so v snežnih razmerah steze splužene, je to narejeno ozko, ostanejo kupi, ki so v mrazu trdi in nevarni. Tu so še e-skiroji in mopedi s hitrostjo do 25 kilometrov na uro. S tem se bo treba še veliko ukvarjati.«
