Sneženju in hladnemu koncu tedna sledila epidemija poškodb
Zimska idila, kakšno prebivalci večjih slovenskih mest v zadnjih letih redko doživijo, je konec tedna vlekla ven, ni nujno v naravo, tudi mestne ulice so za marsikoga lepše, če so zasnežene. Predvsem pa so lahko zelo nevarne, kakor so v minulih dneh ugotavljali na urgencah ljubljanskega in mariborskega kliničnega centra. V Ljubljani so obravnavali kar 250 poškodb zaradi zdrsov, je povedal vodja tamkajšnjega urgentnega kirurškega bloka Uroš Tominc, operacijska dvorana je menda delovala 24 ur na dan, med deset in dvajset poškodovanih še vedno čaka na operacijo.
Čeprav v zimskih službah zatrjujejo, da so od petka popoldne čistili pločnike na javnih površinah z vsemi razpoložljivimi sredstvi in močmi, je bil sprehod v soboto zjutraj, ko so bile tudi v Ljubljani temperature krepko pod lediščem, mestoma precej adrenalinski. Nemalo sprehajalcev se je oborožilo s pohodnimi palicami in tudi danes te na posameznih mestih niso bile povsem odveč. Čeprav so bili pločniki večinoma vsaj delno očiščeni, se je še zmeraj našlo nekaj točk, kjer je bilo treba precej previdno stopiti. »Trije dnevi so minili, a pločniki povsod še vedno niso očiščeni,« sta se pridušali starejši sogovornici, ki sta bili namenjeni proti kliničnemu centru. »Pa pravijo, koliko je bilo že med vikendom poškodb,« sta ugotavljali.
Poškodbe rok, gležnjev in kolkov
Kot je le nekaj deset metrov naprej novinarjem poročal vodja Urgentnega kirurškega bloka UKC Ljubljana, travmatolog Uroš Tominc, so od petka do nedelje popoldne sprejeli nekaj manj kot 38 poškodovancev, od katerih jih je dobršen del predvidenih za operativni poseg. Približno polovico so jih v soboto in nedeljo že operirali, med 10 in 15 so jih poslali domov, saj imajo takšne poškodbe, da lahko tam počakajo na operacijo, je povedal Uroš Tominc. K tem je treba dodatno prišteti tudi tiste, ki so jih sprejeli čez teden in potrebujejo operacijo.
Največ je bilo poškodb zgornjih okončin in gležnjev na tretjem mestu so zlomi kolkov. Zato je tudi opozoril, da naj se zlasti starejši, če nimajo nujnih poti, zadržujejo doma. »Temperature so še vedno nizke in tla zdrsna, zato lahko hitro pride do poškodb. Če samo ponazorim: prejšnji teden smo od ponedeljka do četrtka obravnavali v povprečju dve poškodbi na dan zaradi zdrsa, ta konec tedna smo jih približno 250,« je še dejal Uroš Tominc. Ali kakor je slikovito opisal predstojnik kliničnega oddelka za travmatologijo UKC Ljubljana Matej Cimerman, epidemija poškodb. Oba sta zatrdila, da zdravniška stavka na oskrbo poškodovancev ne vpliva, ampak poskušajo organizirati celo dodatne ekipe, da bi čim več poškodovanih oskrbeli čim prej.
Tudi v urgentnem centru mariborskega kliničnega centra so pretekli konec tedna obravnavali več primerov zaradi padcev oziroma poškodb na ledu, skoraj 20. V skoraj polovici primerov je šlo za zlome rok in gležnjev, sicer pa za zvine sklepov, obtolčenine ter manjše rane, je za STA sporočil predstojnik urgentnega centra UKC Maribor Gregor Prosen. Zato tudi v Mariboru prebivalcem svetujejo previdnost pri hoji po pločnikih in neočiščenih površinah, primerno obutev, predvsem pa pozornost pri hoji, še posebej po klančinah in stopnicah. »Posebno pozorni naj bodo starejši in tisti, ki jemljejo zdravila za redčenje krvi, saj lahko že pri manjših poškodbah oziroma padcih pride do ogrožujoče krvavitve,« so po poročanju STA sporočili iz UKC Maribor.
Kdo naj čisti pločnike?
Odlok o zimskih službah je pred desetletjema določal, da so dolžni lastniki zgradb pred svojo zgradbo odstranjevati sneg in led s pločnikov, javnih poti ter posipati pločnike in dostopne poti ob poledici. Ustavno sodišče RS pa je leta glede takšnih določb predpisov že pred leti presodilo, da so v neskladju z določbo 6. člena zakona o gospodarskih javnih službah in jih je razveljavilo. Pri tem je upoštevalo, da imajo pločniki po zakonu o javnih cestah status javne površine. Po zakonu o varstvu okolja spada čiščenje javnih površin med obvezne lokalne javne službe, ki jih je dolžna samostojno, neposredno in obvezno zagotavljati občina.
Več poškodb tudi zaradi sankanja
Lepo vreme in sveže zasnežena pokrajina sta bila kot nalašč za zimske radosti. Na tako rekoč vsakem hribčku so se dričali ne le otroci, temveč številni mladi in odrasli. Tudi to se je, kot je potrdil Uroš Tominc, odražalo v statistiki sprejemov na urgentnem centru. »Bilo je nekaj poškodb zaradi sankanja, a take poškodbe so predvidljive in pričakovane, v glavnem so to poškodbe spodnjih okončin ter udarci v glavo in prsni koš,« je odgovoril.
Policisti so v tej sezoni, kakor so nam odgovorili z generalne policijske uprave, obravnavali 19 nesreč na smučiščih, od tega se jih je 16 zgodilo pri smučanju, dve pri deskanju, ena pa pri sankanju. V njih je bilo devet oseb hudo telesno poškodovanih (v glavnem so bili to zlomi okončin), deset lažje, ena nesreča pa je minila brez poškodbe. Najpogostejša vzroka vseh nesreč sta precenjevanje sposobnosti in neprilagojena hitrost smučanja ali sankanja.
Na sankališčih je mogoče opaziti vsa mogoča prevozna sredstva, čedalje več je plastičnih nadomestkov klasičnih lesenih sank. Kot ugotavljajo policisti, je več poškodb tudi zaradi podcenjevanja teh nadomestkov sani. Zato predlagajo uporabo tipiziranih oziroma homologiranih sank in drugih pripomočkov za drsenje po snegu (z varnostnimi deklaracijami proizvajalcev).
»Če je le mogoče, izberite lesene sani. Če se odločite za plastične, pa naj bodo iz kakovostnega materiala, ki vzdrži nizke temperature,« pa svetujejo na spletni strani. Klasične sani so, kot dodajajo, lažje vodljive, zaradi sedečega položaja pa je mogoče z nogami zavirati. Sani ne smejo imeti ostrih robov, zlasti pri najmlajših je priporočljivo, da imajo ročaje ali leseno naslonjalo, na katere se lahko oprejo ali naslonijo, predvsem pa je treba njihove noge varno namestiti na sanke. Pri sankanju oziroma dričanju z drugimi rekviziti priporočajo uporabo zaščitnih čelad.
Otroci, ki se sankajo s plastičnimi krožniki, lopatami ali podobnimi rekviziti, naj raje izbirajo brežine s čim manj neravninami. »Odskoki pri sankanju s takimi, težje vodljivimi pripomočki po neravnem terenu lahko poškodujejo hrbtenico,« še opozarjajo policisti. Na smučiščih je sankanje dovoljeno le na površinah, ki so ustrezno označene in zavarovane.
Zimska služba KPL ni pristojna za čiščenje prav vseh poti, ploščadi in parkirišč
Enver Kerič, vodja zimske službe pri KPL, ki ima za izvedbo zimske službe z Mestno občino Ljubljana sklenjeno koncesijsko pogodbo, poudarja, da razmere niso tako kaotične, kot je pogosto slišati. »Večino javnih površin po mestu, za katere smo pristojni, mednje sodijo pločniki, smo sčistili in posuli s peskom in soljo. Treba pa se je zavedati, da zimska služba KPL ni pristojna za čiščenje prav vseh poti, ploščadi in parkirišč. Čiščenje območij ob blokih, tudi blokovskih parkiriščih je v pristojnosti lastnikov, pogosto stanovalcev, in prav te površine so običajno najslabše očiščene. Tudi tiste, ki so v lasti občine, so pogosto tako zaparkirane, da čiščenje sploh ni mogoče,« je povedal.
Za čiščenje in posipavanje je angažiranih okoli 500 delavcev KPL oziroma 85 plužnih enot kamionov, 75 traktorskih plugov in 90 manjših strojev, med drugim rovokopačev, s katerimi čistijo peščeve površine. »V petek smo pločnike in javne površine čistili od 14. ure do 22. ure, v soboto nadaljevali ob 7. uri zjutraj, še zlasti smo se trudili pred novim delovnim dnem, tako smo v noči z nedelje na ponedeljek še bolj natančno čistili in posipali od 22. ure do 6. ure zjutraj,« je pojasnil in dodal je, da bodo kolesarske steze čistili in posipavali še jutri.
Sicer pa se čiščenja in posipavanja lotevajo po prioritetah; najprej pločnike in druge javne površine ob glavnih cestah in avtobusnih progah, ob šolah, vrtcih in zdravstvenih domovih, potem na vrsto pridejo manjše ulice in nato strnjena naselja, a prav tu najpogosteje naletijo na največje težave, saj zaradi zaparkiranosti stežka sploh dostopajo do površin, ki jih je prekril sneg oziroma led. Po besedah Keriča bi ljudje svojo varnost povečali tudi s tem, da bi v takšnih razmerah obuti zimsko obutev.
Sol za meščane
Ljubljančani lahko na sedežu družbe KPL na Tbilisijski ulici 61 od ponedeljka do sobote med 7. in 17. uro ter ob nedeljah od 7. do 13. ure lahko brezplačno prevzamejo do 15 kilogramov soli za posipanje. S seboj naj imajo osebni dokument in posodo. Kot so še povedali na KPL, je zanimanje tokrat takšno kot običajno v zimskih dneh. Vsakih pet minut pride kdo, dobijo pa vedro soli, kar običajno znese po okoli deset kilogramov.
