Prešernova proslava v čast umetnikom in njihovemu prepoznavanju bistva
V Cankarjevem domu je bila nocoj državna proslava pred kulturnim praznikom. Predsednik Upravnega odbora Prešernovega sklada Jožef Muhovič je v slavnostnem nagovoru opozoril na umetnike, ki so po njegovih besedah z imaginacijo sposobni posvetiti v notranjost stvari, »da lahko odsevu bistvenega z njihovega dna potem sledimo tudi drugi«.
Muhovič je v nagovoru proslave, ki je potekala po še veljavnem zakonu o Prešernovi nagradi, uvodoma spomnil, da je Slovenija med redkimi državami, ki je kulturi in umetnosti posvetila državni praznik in ga poimenovala po svojem največjem pesniku.
Spregovoril je o pomenu umetnosti, ki se nahaja v določenem času: »Vsi vemo, da se je času lahko prepustiti. V njegovem gladkem teku najdemo marsikaj gladkega, kar nam takoj ugaja. Neprimerno težje pa je v labirintih kronosa priti na sled temu, kar potrebujemo, temu, kar je res bistveno... Umetnost ta korak od nekdaj išče. Biti pred svojim časom pomeni videti v njem več, kot v njem običajno gledamo. Šele v tem primeru se namreč lahko vse odvečno poradira in vse se le na bistveno zgosti, kakor pravi slovenski pesnik,« je spomnil Muhovič.
Posebno pozornost je posvetil tudi nagrajencem. Po njegovih besedah so umetniki »podobni svetilki, ki jo je nekdo pustil prižgano sredi belega dne, ker je preroško ocenil, da je za resnost življenja, za človekovo negotovost in minljivost in za vsa njegova veliko obljubljajoča hrepenenja samo svetloba sonca premalo«.
V sklepu nagovora je naredil analogijo med okoljevarstvenim izrazom ogljični odtis in srčnim odtisom, ki ga ima po njegovem mnenju v izobilju umetnost. »Tudi umetnost tokratnih Prešernovih nagrajencev, saj prek izkustva nečesa navdihujočega vnaša v kulturo forme in vsebine, ki pomagajo, da dobe naša življenja obliko, barvo in melodijo,« je opisal.
Veliki Prešernovi nagradi sta prejela pesnica in prevajalka Erika Vouk – v njenem imenu jo je prevzel njen sin Robert Vouk – ter baletni plesalec, koreograf, režiser, publicist in pedagog Henrik Neubauer. Skladove nagrade, ki jih podeljujejo za vrhunsko ustvarjalnost zadnjih treh let, pa so prejeli pesnica Miljana Cunta, dramska igralka Jana Zupančič, mezzosopranistka Nuška Drašček, stripar Ciril Horjak, scenaristka in režiserka Sara Kern ter grafični oblikovalec Tomato Košir.
Prešernovi nagrajenci so bili predstavljeni z videi, v katerih so spregovorili o svojem ustvarjanju in navdihih zanj. Ustvarjanje Erike Vouk je predstavila Zora A. Jurič, ki je nagrajenkino poezijo označila za univerzalno oz. namenjeno vsakemu, ki v njej išče nesluteno lepoto in večno hrepenenje. Kot glavna elementa pesničinega ustvarjanja je omenila eros in spomin.
Neubauer je v posnetem videu nanizal več misli in življenjskih resnic, od tega, da je bil zanj ples v prvi vrsti veselje, da je balet zahtevna umetnost, pa vse do nasveta, naj gre umetnik »v življenje z radostnim srcem« in naj bo »privržen svojemu delu«. Podal je tudi svojo definicijo kulture, ki jo vidi »v širokem obsegu«. »Kadar bomo imeli kulturo spoštovanja drug do drugega, bomo lahko rekli, da nam kultura veliko pomeni«, je prepričan.
Prvi del proslave po konceptu avtorja Gregorja Čušina uvedel izbor Prešernovih poezij v izvedbi predstavnikov različnih generacij in poklicev, od študentke in redovnice do upokojenca. Tako so s kletkami v rokah, v katerih so bile namesto ptic knjižice Prešernovih Poezij, Kristian Koželj, Zala Podobnik, Uroš Sterle, Marjan Kuret in Ana Šuštar interpretirali Prešernove pesmi Pevcu, Zapuščena, Slovo od mladosti, Komur je sreče dar bila klofuta ter Nuna in kanarček.
Proslavo je sklenila baletna predstava Povodni mož po konceptu in v koreografiji Edwarda Cluga, ki se opira na slovenske mitološke začetke in bogato Prešernovo zapuščino. Sytzeju Janu Luskeju v vlogi Povodnega moža in Monji Obrul v vlogi Urške so se na odru pridružili plesalke in plesalci Baletnega ansambla SNG Maribor. Glasbeniki, med njimi pianist Bojan Gorišek, so izvajali izvirno glasbo Milka Lazarja.
