Začetek šole različno osuši denarnice staršev
Učna gradiva so eden večjih stroškov pred začetkom šolskega leta. V osnovnih šolah so učbeniški skladi obvezni, zato starši stroškov z učbeniki nimajo. A vsi ne uporabljajo učbenikov, cene delovnih zvezkov, ki jih izberejo učitelji in kupijo starši, pa so zelo različne. Podobno je v srednjih šolah, kjer učbeniški skladi niso obvezni. Razlike med šolami in stroški so lahko zelo velike.
Dijaška organizacija Slovenije (DOS) je sredi avgusta ministrstvo za vzgojo in izobraževanje ter pristojni državnozborski odbor pozval k zakonodajnim spremembam, da bi bili učbeniški skladi tudi v srednjih šolah obvezni. V DOS pišejo, da bi to bila predvsem velika finančna razbremenitev staršev, »saj cena šolskih učbenikov za vsa leta srednješolskega izobraževanja lahko dosega tudi tisoč evrov«. Dodali so, da bi z učbeniškim skladom zagotovili enak dostop do učbenikov za vse, ta rešitev pa bi bila trajnostna.
Z ministrstva so že takoj ob pobudi DOS odgovorili, da večina srednjih šol učbeniške sklade ima, da pa je v srednjih šolah velika težava, ker je različnih izobraževalnih programov veliko, v posameznih programih pa sedi morda le nekaj dijakov. S tem interesa za pisanje učbenikov pri avtorjih ni. Pripravljajo pa učna gradiva, ki jih učitelji sproti prilagajajo in posodabljajo.
Kaj izbrati?
Prav hitra zastarelost učbenikov je velika težava, razlaga ravnatelj Gimnazije Poljane Srečko Zgaga. DOS je omenjeno gimnazijo posebej izpostavila, saj imajo učbeniški sklad le za prvi letnik. Takih gimnazij je v državi sedem, pojasnjuje Zgaga. Včeraj so imeli na šoli sejem rabljenih učbenikov. »Učbeniški sklad je za starše cenejša in lažja rešitev. Po drugi strani pa tretjina naših učiteljev sploh ne zahteva učbenikov, nekateri dijaki želijo učbenike ohraniti do mature, nekateri vanje pišejo. In ko učbenik za geografijo izide, je vsaj pri demografiji gotovo že zastarel. Pritiski, da bi vzpostavili učbeniški sklad za vse letnike, pa so zelo veliki,« pravi.
Prav vprašanje, ali v hitro spreminjajočem se svetu sploh še imeti učbenike, si postavljajo številni ravnatelji in učitelji. Na Zavodu RS za šolstvo so pojasnili, da je samo za slovenščino za deveti razred osnovne šole potrjenih 14 učbenikov, od tega jih polovica ni v tiskani obliki. Gimnazijski učitelji slovenščine lahko od prvega do četrtega letnika izbirajo med skupaj kar 57 učbeniki, samo v prvem letniku jih je 18. Na zavodu za šolstvo so dejali, da je strokovni svet od leta 2018 opravil 493 potrditev učbenikov: »V zadnjih petih letih ni bilo potrjenih 38 predlogov učbenikov. Najpomembnejši razlog za odstop od postopka potrjevanja učbenikov so neskladnost z učnim načrtom oziroma katalogom znanja, neustrezna umestitev v izobraževalni program in strokovne pomanjkljivosti.«
Nujno sistemsko spremljanje
Učna gradiva izberejo učitelji, ravnatelj pa mora za nabavno ceno pridobiti soglasje sveta staršev. V praksi to pomeni, da imajo na eni šoli delovni zvezek ali učbenik za vsak predmet, na drugi šoli pa le enega ali dva. Razlike v stroških so zelo velike. Zveza aktivov svetov staršev Slovenije (ZASSS) je več let sistematično spremljala cene delovnih zvezkov v osnovnih šolah in tudi to je povzročilo, da so se cene znižale. V šolskem letu 2011/2012 so starši za delovne zvezke celotne devetletke v povprečju namenili 767 evrov, leta 2019/2020 je bil ta znesek le še 478 evrov. Ampak razlike med šolami so še vedno velike. Tako so na eni šoli v šolskem letu 2019/2020 starši za celotno devetletko plačali za 132,2 evra delovnih zvezkov, na drugi šoli pa kar 874,2 evra.
Predsednica ZASSS Lara Romih pravi, da je sistemski nadzor nujen: »Mi cen ne zbiramo več, to bi moralo biti sistemsko urejeno, sicer se bojimo, da se bodo cene spet zvišale. Sistemski nadzor bi moral biti tudi nad kakovostjo delovnih zvezkov, ki jih zdaj nihče ne pregleduje. Medtem ko so učbeniki relativno dobri, so delovni zvezki povsem druga zgodba.«
Delovnih zvezkov od leta 2006 nihče ne potrjuje. Na to opozarja tudi ravnateljica OŠ Lava Celje Marijana Kolenko: »Kakovost delovnih zvezkov je marsikdaj zelo nizka, ne spodbujajo višjih taksonomskih stopenj, v njih je preveč podobnih nalog, ki urijo hitrost in ne uma. Tudi zato smo jih na naši šoli že pred leti začeli opuščati. Učbeniki sicer hitro zastarijo, ampak imajo strokovno presojo. Medtem ko delovni zvezki velikokrat podpirajo lenobo, vanje je treba samo kaj dopisati, dober učbenik pa je lahko precej boljši pripomoček, ker omogoča aktivnost. Otrok mora brati in sam pisati v zvezek. S tega vidika bi bilo dobro, če bi se učbeniški skladi povečali.«
