Laboratoriji se trudijo obveščati o rezultatih PCR-testov v 48 urah

Število obolelih s covidom-19 na navadnih oddelkih slovenskih bolnišnic raste, na intenzivnih pa se zmerno niža.
Fotografija: Izolacija se je za večino okuženih z novim koronavirusom skrajšala z desetih na sedem dni. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Odpri galerijo
Izolacija se je za večino okuženih z novim koronavirusom skrajšala z desetih na sedem dni. FOTO: Voranc Vogel/Delo

V mreži slovenskih bolnišnic ob rekordnih dnevnih številkah okužb z novim koronavirusim narašča tudi število hospitaliziranih, a se to k sreči trenutno nanaša na navadne oddelke, medtem ko so na intenzivnih enotah zabeležili celo zmerno upadanje. Od danes sicer za vse okužene veljajo  nova pravila izolacije. Ta se je za večino skrajšala z desetih na sedem dni. 

image_alt
Beović: Število bolnikov se povečuje komaj opazno, umirajo še bolniki z delto

Vzporedno z razmahom omikrona v Sloveniji sicer vsak dan izrečenjo na tisoče izolacij. Danes je, denimo, NIJZ poročal o 8396 novih okužbah, odkritih včeraj, v soboto pa jih je bilo celo rekordnih 13.911. Predlog skrajšanja izolacije so sicer sprejeli člani strokovnega kolegija ljubljanske infekcijske klinike, kasneje pa ga je potrdila tudi strokovna skupina za covid-19. 

Slovenska 14-dnevna incidenca okužb visoko nad povprečjem EU

FOTO: posnetek zaslona//STA
FOTO: posnetek zaslona//STA
Nuška Čakš Jager je uvodoma povedala, da so v drugem tednu letošnjega leta po svetu zabeležili 20-odstotno povišanje števila okužb. Tokrat največ v Aziji. Padec pa so zabeležili v Afriki. Največ novih primerov sicer beležijo ZDA, Francija in Indija. Svetovna zdravstvena organizacija trenutno situacijo še vedno označuje kot situacijo z izredno visokim tveganjem za zdravje ljudi.

Trenutno je najvišja incidenca okužb na 100.000 prebivalcev v svetovnem merilu še vedno v Evropi, sledi Severna Amerika, največ smrti pa je v Aziji. Ogromne so razlike v precepljenosti prebivalstva. V nekaterih afriških državah je cepljenih le med 3 in 5 odstotkov ljudi, v Združenih arabskih emiratih skoraj 99 odstotkov.

Skupno je sicer na svetu 57 odstotkov ljudi prejelo vsaj en odmerek cepiva proti covidu-19, približno 47 odstotkov pa je polno cepljenih. 

Omikron je v vseh državah EU presegel delež 50 odstotkov in več, a iz nekaterih držav še poročajo o kroženju obeh variant, tudi delte. V Sloveniji je 14-dnevna incidenca okužb 5.620 visoko nad povprečjem EU, ki je bilo ob koncu drugega tedna januarja 2621, k sreči pa število smrti tej izjemni rasti okužb ne sledi. Še vedno prevladujejo okuženi, stari od 15 do 45 let, a zaznavajo tudi višje število okuženih med starejšimi. Nekaj več primerov beležijo tudi v domovih starejših občanov, a gre zaenkrat za blažje oblike okužbe.

FOTO: Črt Piksi/Delo
FOTO: Črt Piksi/Delo

Intenziven vzpon okužb predvsem med srednješolci

Število okužb se je močno povečalo v šolah, kjer pa je sistem spremljanja in nadzora okužb po mnenju Čakš Jagrove izjemno dobro uveljavljen. Intenziven vzpon je predvsem med šolarji, starimi od 14 do 19 let, med mlajšimi tega vzpona trenutno ni.

Med 10. in 16. januarjem so sicer potrdili 45.001 primer okužbe s koronavirusom, ob katerih so epidemiologi prepoznali 60.205 kontaktov okuženih, od teh pa je bilo 51.283 visoko tveganih stikov. Še vedno je sicer veliko tistih, ki po okužbi ne želijo govoriti o visokorizičnih kontaktih ali jih ne poznajo. Po drugi strani pa ob zdajšnjih enormnih številih dnevnih okužb vseh novookuženih ne uspejo poklicati.

Iz epidemioloških raziskav je sicer mogoče sklepati na izjemno hiter prenos omikrona, a povsem konkretnih študij o tem še ni. Iz tujih epidemioloških praks je, denimo, znano, da si lahko v okviru pol ure ali ure na dveh testih sprva negativen, zatem pa že pozitiven. A se glede omikrona še učijo.

Študije so pokazale tudi, da je količina virusa, ki ga izloča cepljena okužena oseba, bistveno manjša od tiste, ki jo izloča necepljena. Cepljenje je tudi varovalni mehanizem pred hospitalizacijo. 

Priporočljivo testiranje v zaključnih terminih

FOTO: Leon Vidic/Delo
FOTO: Leon Vidic/Delo
Franc Vindišar je ponovil znane razlike med karanteno in izolacijo ter nazadnje dodane izjeme od karantene, ki so bile prav tako že predstavljene. Obnovil je tudi novosti glede izolacij, ki so bile predstavljene minuli petek.

Skrajšanje časa izolacije sicer velja za osebe, ki ne sodijo v skupino imunsko kompromitiranih bolnikov, in osebe, ki nimajo težjega poteka bolezni, kar bi zahtevalo zdravljenje. Za skrajšanje morata biti izpolnjena dva pogoja. Prvi je, da je oseba 24 ur pred zaključkom izolacije brez vročine, ne da bi vzela tableto, in brez drugih pomembnih težav, sicer se trajanje izolacije podaljša. Drugi pogoj je, da je oseba sedmi dan negativna na hitrem antigenskem testu. Samotestiranje, ki sicer po Vindišarjevih besedah v sedanjih razmerah nadomešča termometer, ne zadošča.

Za začetek izolacije velja pri osebi, ki nima simptomov, dan, ko prejme pozitiven rezultat PCR-testa, pri osebi s simptomi, ki so bili potrjeni s PCR-testom, pa dan, ko so se ti začeli. Izolacija prinaša bolniški stalež. Ko je končni negativen test zaveden v sistemu, oseba, ki je v izolaciji, o tem obvesti osebnega zdravnika.

Po dodatnih pogovorih s stroko so na ministrstvu sicer sprejeli odločitev, da posebni termini za testiranje tistih, ki bi radi prekinili izolacijo, ali povečanje števila točk za odvzem vzorcev niso potrebni. »Vseeno svetujemo, da se udeležijo testiranja v zaključnih terminih opravljanja testiranja pri izvajalcu,« je povedal Vindišar.

Število hospitaliziranih na intenzivnih oddelkih se zmerno niža

Znova je opozoril tudi, da ostaja stanje v slovenskih bolnišnicah resno. Med drugim je med 636 hospitaliziranimi s covidom-19 trenutno hospitaliziranih tudi devet otrok in osem porodnic. V intenzivnih enotah je 135 pacientov. Število na navadnih oddelkih raste, na intenzivnih pa se zmerno niža. V zadnjem tednu je umrlo kar 80 ljudi.

Laboratoriji so v zadnjem času izjemno obremenjeni in se trudijo obveščati o rezultatih PCR-testov v 48 urah, je še povedal. V drugi polovici preteklega tedna so zaprosili za pomoč tudi tujino, tako da več tisoč testov pošiljajo tudi na tuje. Tudi za te velja rok 48 ur, a to velja za čas v laboratoriju. Več ur pa lahko mine tudi od odvzema vzorca do prejema v laboratoriju. Od trenutka, ko je pozitiven test vnešen v sistem, je sicer odvisen tudi začetek epidemiološke obravnave oziroma anketiranja – in poročanja o dnevnem številu okužb –, v takšni množici okužb pa so zamude pričakovane, je dodala Čakš Jagrova.

Na NIJZ sicer ne vedo, kdaj je kdo testiranje opravil. Tudi število okužb v gospodarstvu temelji na podatkih, ki pridejo do NIJZ. Priporočilo gospodarstvu sicer ostaja tudi pri razmahu omikrona enako: čim več dela od doma, sicer pa čim več omejevanja skupnih sobivanj in upoštevanja zaščitnih ukrepov in distance.

Preberite še:

Komentarji: