Zdrave meje le ena od poti k ravnovesju milenijcev in »facebookerjev«
Kako naj generaciji t. i. prebujencev in facebookerjev, rojeni med 1980 in 2010, pripomoreta k boljšemu svetu, če se morata dnevno spoprijemati z lastnimi izzivi, zagotavljati eksistenco, premagovati finančne težave, vijugati med poklicnim in zasebnim življenjem in še obvladovati stresne situacije tako, da ne bodo slednje obvladale njih? Želijo si sprememb in tudi k večjemu ravnovesju bi želeli prispevati, toda …
Da milenijce in generacijo Z skrbi, kaj se dogaja v svetu, potrjuje tudi najnovejša Deloittova raziskava. Ni jim vseeno za podnebne spremembe, za globalne razlike v premoženju, za geopolitične konflikte, tudi za širjenje pandemije covida ne. Zato se zlasti v zadnjih letih ponovno vse pogosteje sprašujejo o vrednotah, o tem, kaj jim v življenju največ pomeni. Barbara Žibret Kralj, odgovorna partnerica družbe Deloitte za Slovenijo, pravi, da » številni zdaj od delodajalcev zahtevajo trajne spremembe, vključno z višjo plačo, bolj smiselnim in bolj fleksibilnim delom, večjim zavzemanjem proti podnebnim spremembam in večjim osredotočanjem na dobro počutje.« Iz tega po njenem sledi, da bodo morali vodilni v podjetjih »preobraziti svoje delovne strategije, da bi bolje zadovoljili potrebe zaposlenih«.
Kako v pokoj?
Letos generaciji Y in Z, kot še poimenujemo milenijce in Z-jevce, najbolj skrbijo življenjski stroški, na drugem mestu so podnebne spremembe, zaradi katerih se je svet po njihovem znašel na prelomnici, kaže raziskava. V Deloittu pojasnjujejo, da res živimo v času, ki mu »vlada visoka rast cen«, da pa vprašani v njihovih raziskavi že dobro desetletje izpostavljajo, da se ne počutijo finančno varne in da jih skrbijo premoženjske razlike.
Skoraj polovica vprašanih se skozi vsakdan prebija od plače do plače, četrtina milenijcev in »facebookerjev« pa v določenih mesecih le stežka pokrije stroške, kar po oceni Deloitta »verjetno vpliva na njihovo sposobnost varčevanja in pojasnjuje, zakaj približno trije od desetih niso prepričani, ali se bodo lahko brezskrbno upokojili«.
25 %
Z-jevcev in 21 % milenijcev v nekaterih mesecih le s težavo pokrije življenjske stroške
Dodatne službe, cenejši kraji
Posamezniki med generacijama so si za to, da bi lažje krili stroške, poiskali dodatne službe – med njimi kar 43 odstotkov milenijcev in vsak tretji iz generacije Z, ali se preselili v cenejša mesta. Trenutno službo bi - četudi brez nove službe na vidiku - v naslednjih dveh letih pustilo 40 odstotkov Z-jevcev in četrtina milenijcev. Vse več pa bi jih ostalo pri delodajalcu, čigar vrednote in vpliv so jim blizu.
»Plača, vprašanja, povezana z duševnim zdravjem na delovnem mestu, in izgorelost so glavni razlogi, zakaj so anketiranci v zadnjih dveh letih pustili službo. Pri iskanju nove pa so jim najpomembnejši ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem ter učenje in razvoj,« ugotavljajo v Deloittu. V fleksibilnem delu vidijo možnost za vzpostavljanje ravnovesja v življenju, s tem pa prihranek denarja in časa za ljudi in aktivnosti, ki jim veliko pomenijo.
Generaciji Y in Z spoštujeta zelene odločitve za varovanje okolja, uporabljata reciklirane izdelke in podpirata lokalne ekološke pridelovalce hrane. Žal pa tudi pri tem ugotavljajo, da si mnogi večjih naložb, denimo v električna vozila ali sončne celice, ne morejo privoščiti.
43 %
Z-jevcev in 33 % milenijcev poleg svoje primarne službe opravlja dodatno plačano delo s polnim ali skrajšanim delovnim časom
Življenje in čas, ki ga živijo, milenijcem in Z-jevcem mineva na visokih obratih stresa. Skoraj polovica »facebookerjev« in vsak četrti milenijec od desetih so večino časa pod stresom. Zaradi delovnih obremenitev jih je polovica izgorelih, zaradi česar mnogi pustijo službe. Delodajalci, poroča petina vprašanih v raziskavi, se jih niti ne trudijo zadržati.
Damjana Spruk, vodja kadrovske službe za Deloitte Slovenija ob rezultatih raziskave ugotavlja, da »stres in anksioznost ne bosta kar tako splahnela, še posebej ne ob hitrem tempu življenja in napovedih vse višjih življenjskih stroškov«. Tudi ona apelira na vodilne v podjetjih, naj spodbujajo duševno zdravje zaposlenih in pripomorejo k manjšemu stresu ter izgorelosti. Kako? »Boljši viri pomoči na področju duševnega zdravja, bolj zdrave meje med zasebnim in poklicnim življenjem, ustvarjanje okolij brez predsodkov in spodbujanje ljudi, da prispevajo k spremembam na bolje, so samo nekateri od načinov,« pravi Sprukova.
