Vlada po lastni presoji omejevala delo trgovin

Ko gre za poseg v človekove pravice, ni dovolj odlok, ampak je potreben zakon, je znova opozorilo ustavno sodišče.
Fotografija: Ustavno sodišče je tehtalo pobudo glede omejevanja prodaje blaga in ponujanja storitev. FOTO: Leon Vidic/Delo
Odpri galerijo
Ustavno sodišče je tehtalo pobudo glede omejevanja prodaje blaga in ponujanja storitev. FOTO: Leon Vidic/Delo

Pobuda ustavnemu sodišču, da je del zakona o nalezljivih boleznih, ki je bil podlaga za odlok o prepovedi ponujanja blaga in storitev, neustaven, je padla na plodna tla. Najvišja sodna instanca v državi je vlado znova opozorila, da se samo z zakonom lahko posega v omejevanje človekovih pravic in svoboščin.

Vlada je sporni odlok sprejela sredi marca lani ob začetku epidemije koronavirusa, potem pa ga je še večkrat spremenila in dopolnila. Šlo je za omejevanje prodaje blaga in ponujanja storitev. Pobudniki ustavne presoje so vladi med drugim očitali, da z odlokom po lastni presoji, brez kakršnihkoli zakonskih omejitev in meril, odloča o omejevanju pravic posameznikov.

Posledično je neustaven tudi vladni odlok, ki ga je treba po mnenju sodnikov razveljaviti.

Vlada v nedovoljeni vlogi zakonodajalca

Ustavno sodišče je v odločbi opozorilo na svojo dosedanjo presojo, po kateri izvršilna oblast, torej vlada, ne sme izvirno urejati vprašanj, ki sodijo na področje zakonodajnega urejanja. To je bilo v zadnjih mesecih sicer že večkrat poudarjeno in so mnogi ugledni pravni strokovnjaki poudarili, da bi moral v tem času državni zbor že sprejeti ustrezno noveliran zakon o nalezljivih boleznih.

Ustavno sodišče je poudarilo, da je zahteva po določnosti zakonske podlage še posebej stroga, kadar gre za omejevanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Splošni akt, s katerim se neposredno posega v človekove pravice ali temeljne svoboščine nedoločenega števila posameznikov, je lahko le zakon.

image_alt
Vladanje z odloki mimo ustavnega reda

Po oceni ustavnih sodnikov urejanje svobode dela in svobodne gospodarske pobude zaradi preprečevanja širjenja nalezljive bolezni samo po sebi ni v neskladju z ustavo, če zakonodajalec zaradi učinkovitega varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter izvrševanja pozitivnih obveznosti, ki izhajajo iz ustave, izjemoma prepusti izvršilni oblasti predpisovanje ukrepov, s katerimi se neposredno posega v svobodo dela in svobodno gospodarsko pobudo nedoločenega števila gospodarskih subjektov. A morajo biti v zakonu določena ustrezna varovala pred arbitrarnim omejevanjem človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Dva meseca časa za popravek

Na enak trk zakona o nalezljivih boleznih z ustavo so sodniki opozorili že pred meseci, ko »je padel« člen zakona, po katerem je vlada med epidemijo omejila gibanje ljudi na občine oziroma pokrajine ter prepovedala združevanje. Kot so poudarili, je zakon preveč ohlapno napisan, brez ustreznih varovalk, zato ima vlada preveč pooblastil, ko gre za posege v človekove pravice in svoboščine.

Kot v primeru omejevanja gibanja in združevanja je tudi tokrat ustavno sodišče državnemu zboru naložilo, naj v dveh mesecih ustrezno popravi zakon. Vendar, naj spomnimo, tega državni zbor po več mesecih od odločbe ustavnega sodišča do danes še ni storil. Vlada je sicer pripravila novelo zakona, a podpore opozicije ni bilo, saj so vladi očitali, da ga je neustrezno dopolnila.

Odvetnik Blaž Kovačič Mlinar je za Delo že pred časom poudaril, da je razveljavitev členov zakona dokaz, na kar je sam tudi že večkrat opozarjal, da je bil zakon o nalezljivih boleznih napisan v drugačnih, mirnih časih, in vse kaže, da takrat niso predvideli epidemije takšnih razsežnosti, kakršna nas je doletela. Zato je skrajni čas, da se ga vendarle ustrezno popravi.

Preberite še:

Komentarji: