V nadaljevanju preberite:  

Vojna v Ukrajini je medijsko zasenčila številne težke teme, lepih pa tako in tako kakor da že dolgo ni več. Tudi z otoka lepote, Korzike, ne prihaja nič spodbudnega. Marec so večinoma zaznamovali vsakodnevni protesti, prav tako nasilni. Korzičane je pretreslo in razjezilo, da je njihovega zaprtega rojaka Yvana Colonnaja v začetku marca v zaporu v Arlesu, kjer je prestajal najstrožjo kazen, tako poškodoval sojetnik – davil ga je in mu zatem poveznil vrečo na glavo –, da je padel v komo, po treh tednih pa umrl. Šokirani rojaki kažejo s prstom na francosko državo, češ da je odgovorna za varnost zapornikov in torej kriva za Colonnajevo smrt, hkrati z jezo se krepijo tudi nacionalistični sentimenti.

Yvan Colonna je bil, kakor je potrdila končna sodba, za zapahi zato, ker je leta 1998 ubil korziškega prefekta Clauda Érignaca. O 61-letnem independentistu, čigar življenje se bere kot roman, je že leta znano vse, in vendar za mnoge ni: sam je vztrajal, da je nedolžen. Tudi »večina nacionalistov je prepričanih, da ni bila njegova krivda nikoli docela razjasnjena«, je za Delo poudaril André Fazi, politolog in predavatelj na univerzi Corte.