Umetnost je po naravi konstruktivna
Gallusova dvorana Cankarjevega doma je bila na predvečer slovenskega kulturnega praznika prizorišče osrednje državne proslave, na kateri so podelili najvišja priznanja za dosežke na področju umetnosti, veliki Prešernovi nagradi in nagrade Prešernovega sklada. Upravnemu odboru Prešernovega sklada, ki jih podeljuje, predseduje Jožef Muhovič.
Prehodni ritual
Jožef Muhovič je bil na proslavi tudi slavnostni govornik. V svojem govoru je poudaril, da je umetnost nekaj velikega in skrivnostnega, kar se ne postara, kot se starajo druge stvari in mi z njimi. Prav zato so njeni potenciali tako nepogrešljivi. Umetnost je po naravi konstruktivna, »njeno živo jedro je preseganje najvišjih standardov, iskanje eksistencialnih arhetipov in utiranje izvirnih poti«, je dodal, in še, da je umetnost »prehodni ritual v neko drugo stanje percepcije, eksistence oblik in poglobljenega ter vključujočega sobivanja med ljudmi«. Na previsu med poznanim in neslutenim lahko obstane le tisti, »ki ima izjemno ustvarjalno zrelost in je do kraja predan etiki težje poti«.
Nagradi za življenjsko delo sta prejela multidisciplinarna umetnica Ema Kugler in akademski slikar Herman Gvardjančič.
Dobitniki nagrad Prešernovega sklada za umetniške dosežke zadnjih treh let pa so pisatelj in novinar Dušan Jelinčič za roman Šepet nevidnega morja, dvanajst tablet svinca; skladatelj gledališke in filmske glasbe Drago Ivanuša za projekte med letoma 2019 in 2022; pianist Aleksander Gadžijev za solistične recitale in izvedbe klavirskih koncertov na domačih in tujih odrih v zadnjih treh letih; akademski slikar Nikolaj Beer za cikel razstav v letih 2021 in 2022: Vračanje h koreninam (Celje 2021), razstavo v galeriji Insula (Izola 2022) in razstavo Izbrana dela 1986–2021 (Kranj 2022); filmski režiser in scenarist Matevž Luzar za film Orkester ter arhitekturni atelje Medprostor (lesena hiša Hribljane, športna dvorana Šentvid, ureditev kompleksa Žičke kartuzije).
Povzetke utemeljitev vseh nagrad preberite tukaj.
Konec ugibanj
Proslavo z naslovom Svet se nagnil je naprej (vzet je iz pesmi skupine Silence, napisane posebej za to priložnost) je scensko in režijsko zasnoval Matjaž Farič ter se podpisal tudi pod koreografijo v izvedbi plesalcev SNG Opera in balet Ljubljana. Njena osrednja tema je bil odnos med umetnikom in okoljem, v katerem ta deluje.
V javnosti so se ob tem zlasti v zadnjih dneh porajala ugibanja, kaj, če kaj, bo na proslavi storila Svetlana Makarovič, ki triindvajset let po tem, ko je veliko Prešernovo nagrado zavrnila, ker jo je poleg nje dobil še pater Marko Ivan Rupnik, to zahteva nazaj. Na podlagi njenih navedb o dogovoru z ministrstvom po tem, ko je ministrica Asta Vrečko zapisala, da nagrade res ni prevzela in se ji jo lahko izroči, so nekateri mediji širili napačne (tako ministrstvo in Upravni odbor Prešernovega sklada) domneve, da ji bo »vrnjena« že na osrednji proslavi.
Umetnica je napovedala, da bo v vsakem primeru, a po njenem zaključku, prišla na oder in povedala pesem. Na oder je ob koncu prireditve res prišla, a škandala, ki so si ga mnogi obetali, ni bilo. V spremstvu Borisa A. Novaka in Jaše Jenulla je prebrala pesem Zla runa iz Sage o Hallgerd, občinstvo pa ji je po tem naklonilo stoječ aplavz.
