Slovenija bi orala ledino pri digitalizaciji turizma
Slovenski turizem kljub vsem težavam, ki jih je v naši državi zadnjih mesecih povzročalo vreme, ostaja na dobri poti. Dosedanji rezultati kažejo, da bi lahko letos že dosegli tiste iz rekordnega leta 2019, po prenočitvah pa bi jih celo presegli. Čeprav še vedno velja, da so pri turizmu v ospredju ljudje, pa tudi v to panogo vse bolj vdira uporaba sodobnih tehnologij in umetne inteligence. Prav to bo tudi osrednja tema letošnjih dnevov slovenskega turizma, ki bodo prihodnji teden potekali v Novi Gorici.
Turizem po besedah generalne direktorica direktorata za turizem na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Dubravke Kalin predstavlja enega od strateških sektorjev v državi, saj prispeva okoli devet odstotkov bruto domačega proizvoda, zaposluje šest odstotkov delovno aktivnega prebivalstva in je pomembna izvozna dejavnost. Lani je slovenski turizem izvozil za tri milijarde evrov storitev, kar je 4,5 odstotka več kot leta 2019. V Uniji smo po intenzivnosti turizma na devetem, po sezonskosti pa na četrtem mestu.
Ambiciozni načrti
Nove tehnologije in umetna inteligenca tudi v turizem vnašajo nove poslovne modele, s tem pa nove izzive pri doseganju višje dodane vrednosti. Slovenija ima pri tem ambiciozne načrte. Lani je bila sprejeta strategija digitalne preobrazbe slovenskega turizma do leta 2026, ki po besedah Kalinove predvideva, da bi Slovenija tako kot pri trajnostnih rešitvah postala pionir tudi na področju digitalne preobrazbe.
Direktorica Slovenske turistične organizacije (STO) Maja Pak je pojasnila, da umetna inteligenca omogoča boljšo in bolj personalizirano izkušnjo gosta, bolj usmerjena marketing in oglaševanje, odločanje na podlagi podatkov in doseganje večje konkurenčnosti ter lažje upravljanje turističnih tokov. »Turistov ni nikoli preveč, ampak gre vprašanje, ali jih znamo usmerjati na manj znane destinacije,« meni predsednik Turistične zveze Slovenije Dominik S. Černjak.
Informacijsko središče
STO bo v skladu s strategijo za digitalno preobrazbo do leta 2026 namenila pet milijonov evrov, svojih in evropskih sredstev. Del digitalne preobrazbe je tudi vzpostavitev nacionalnega informacijskega središča, ki naj bi na enem mestu zbiral vse relevantne podatke za turizem, ki bi služili za analizo za podatkovno podprto odločanje in dvig dodane vrednosti skozi vse stebre trajnosti – ekonomskega, okoljskega, družbenega in kulturnega. »Cilj oblikovanja središča je pospeševanje zelenega in digitalnega prehoda turizma, saj zajema merjenje učinkov turizma v lokalnem okolju, poveže lokalne in globalne podatke ter deležnikom predstavlja celovito orodje za podatkovno podprto odločanje.
Po besedah Pakove je prva faza vzpostavitve tega sistema, ki se je nanašala na indentifikacijo kazalnikov, končana, zdaj pa poteka izbor izvajalcev za drugo fazo, ki naj bi bila končana leta 2025, ko naj bi to središče tudi zaživelo. To središče naj bi med drugim prineslo možnost spremljanja podatkov v realnem času, pod njegovim okriljem bodo imele svojo platformo tudi posamične destinacije, omogočalo bo analiziranje trendov kot tudi napovedovanje scenarijev.
Priložnost za mlade
Kalinova meni, da se v novih tehnologijah ponujajo tudi priložnosti za mlade, pri katerih opažajo, da jih je vse težje pritegniti v to panogo. Skrb za zagotavljanje kadrov namreč še naprej ostaja eden ključnih izzivov tako gostinske kot turistične dejavnosti, saj jih tako kot v drugih panogah primanjkuje. Strategija predvideva dvig digitalnih kompetenc na vseh ravneh, tako s programi neformalnega kot formalnega izobraževanja. Cilj je tudi, da se bo vsaj 25 odstotkov turističnih podjetij vključilo v indeks digitalne zrelosti turizma. Pakova ugotavlja, da bodo določena delovna mesta z novimi tehnologijami ugašala, a bodo hkrati nastajala nova.
