Sprememba evidenc za kršitelje ali po dogovoru
Evidentiranje delovnega časa se bo spremenilo, vendar ne za vse poslovne subjekte in ne nujno na enak način. Po prahu, ki ga je avgusta v javnosti dvignila javna razprava o noveli zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, se je pogajalska skupina Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) uskladila in prišla do kompromisne rešitve, s katero so, kot kaže, zadovoljni tako predstavniki vlade kot sindikatov in delodajalcev.
V treh tednih smo uredili, kar se je prej vleklo tri leta, in dokazali, da smo zmožni konstruktivno reševati spore, se je po včerajšnjem sklepnem sestanku delovne skupine ESS pohvalil minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec, ki pričakuje, da bi lahko popravljen predpis začel veljati okrog novega leta.
Vsebina novele zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, s katero se bo v petek seznanila celotna sestava ESS, bo precej drugačna od prvotnega osnutka, ki je nastal še v mandatu predprejšnje vlade. Ko so ga poleti dali v javno razpravo, si ga je marsikdo interpretiral kot zapoved, da se bodo morali elektronsko »štempljati« vsi zaposleni, ne glede na naravo dela, poklic, panogo. »Po premisleku s socialnimi partnerji smo princip v zakonu obrnili. Kompromisni predlog je, da se elektronska evidenca ne uvede obvezno za vsa podjetja - ne bomo zaradi določenih kršiteljev kaznovali celotnega gospodarstva, da bo moralo delati sklece - pač pa jo bodo morale uporabljati tri vrste podjetij: kršitelji delovnopravne zakonodaje, podjetja, v katerih se bodo delodajalci in zaposleni dogovorili, da je to potrebno, tretja pa so tista podjetja, kjer bo inšpektorat za delo zaznal nepravilnosti pri beleženju delovnega časa ali izplačevanju nadur in bo delodajalcu odredil to kot sankcijo za dve leti,« je navedel Luka Mesec in dodal, da so dosegli rešitev, ki ne bo nikomur vsiljena, uporabljena pa bo na primerih problematičnih pravnih subjektov. Podjetje bo lahko uporabilo enotno aplikacijo ali razvilo lastno.
Generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole je pozdravil socialni dialog. »Spremljanje delovnega časa ni za delodajalce nič novega, saj ga spremljamo od zmeraj, da lahko obračunavamo plače. Ne bežimo od obveznosti, ne moremo pa z enim samim načinom beleženja pokriti vseh podjetij in njihovih specifik. Razlike so po velikosti in med panogami. Vsako naj evidentira tako, da bo zanj najbolj ugodno in bo konkurenčno na trgu, da ne bo dodatnih stroškov in birokratskih obremenitev,« je komentiral Smole in opozoril, da je še ogromno tehničnih vprašanj, na katera še niso odgovorili. Da je besedilo sprejemljivo za vse strani, je potrdil tudi Mitja Gorenšček, izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije, ki upa, da bo to model za reševanje še cele vrste delovnopravne zakonodaje, saj se bo, kot se je izrazil, treba prilagoditi novim razmeram na trgu, vključiti nove oblike dela in stremeti k temu, da regulacija ne bo omejevala podjetij, ampak prispevala k večji produktivnosti.
Sindikati se strinjajo, da bo ogromno podrobnosti treba še doreči v pravilnikih, ki naj bi jih pripravili v dveh mesecih, in hkrati izpostavljajo, da je evidentiranje delovnega časa pereče področje z največ zaznanimi kršitvami, predlagana novela pa se jim zdi velik korak naprej. »Upamo, da bo sprememba zakonodaje vplivala na to, da se bo število kršitev zmanjšalo. Čaka nas še nekaj dela za implementacijo s podzakonskimi akti,« je opozoril Jakob Počivavšek iz Pergama. Andreju Zorku iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) se zdi pomembno, da niso dosegli konsenza le glede načina vodenja evidenc, temveč tudi vsebine njihovega vodenja. Med drugim so določili tudi obveznost delodajalca, da zaposlenega enkrat na mesec seznani s številom opravljenih ur, s čimer bi preprečili prilagajanje podatkov. Prepričani so, da bo s spremembo zakona inšpekcija lahko učinkoviteje preganjala kršitelje pravic do počitka.
Minister za delo napoveduje, da bodo tudi za ostale zakonske predloge ubrali enak pristop usklajevanja, najprej bodo na vrsti pogovori o božičnici in o možnosti skrajšanja delovnega časa.
