Skoraj sto milijonov evrov za Klimtovo Damo s pahljačo
Klimtov zadnji portret Dama s pahljačo (Dame mit Fächer), ki je bil še februarja lani na ogled javnosti na razstavi Dama s pahljačo: Gustav Klimt in vzhodna Azija z drugimi zadnjimi Klimtovimi umetninami v Zgornjem Belvederu – na Dunaj se je vrnila po stotih letih –, se je ta teden vpisal med najdražje slike, prodane na dražbi v Evropi. Pri londonski izpostavi dražbene hiše Sotheby's je bil prodan za skoraj 85 milijonov evrov, s provizijo je stal 97,5 milijona evrov.
Eden od maloštevilnih Klimtovih portretov iz zasebne zbirke je postal najdražje prodano delo tega slavnega secesijskega umetnika na dražbi na svetu. Nazadnje je na trg prišel pred tremi desetletji, ko so ga kupili zdaj že nekdanji lastniki za »le« 11,6 milijona dolarjev.
Sta pa bila v zadnjih sedemnajstih letih dva slovita Klimtova portreta zasebno prodana za sto milijonov dolarjev. Leta 2006 upodobitev velike mecenke umetnosti dunajskega fin de siècle, zlati Portret Adele Bloch-Bauer I iz leta 1907 za 135 milijonov dolarjev ameriškemu milijarderju Rolandu Lauderju za njegovo Neue Gallery v New Yorku; po tej slavni sliki je bil posnet tudi film Dama v zlatu s Helen Mirren v vlogi Adeline nečakinje. Drugi portret te žene judovskega proizvajalca sladkorja pa je bil pred šestimi leti prodan za kar 150 milijonov evrov.
Ta dva portreta je Gustav Klimt naslikal po naročilu, tako kot nekaj let prej portret Serene Pulitzer Lederer, prav tako Klimtove prijateljice in zbirateljice umetnosti, sicer pa žene avstro-ogrskega industrialca Augusta Ledererja oziroma enega najbogatejših mož na Dunaju na prelomu stoletja. Danes bogati zbirko newyorškega Metropolitanskega muzeja umetnosti.
Portret Dame s pahljačo pa ni nastal po naročilu, kar je umetniku, kot je v predstavitvenem filmu umetnine poudarila Helena Newman, dopustilo ustvarjalnost in zmožnost za inovacije, s tem pa je potisnil meje še korak naprej. Pri tem delu se je vrnil k formatu kvadrata, ki ga je uporabil pri portretu Sonje Knips (leta 1897/1898), ki šteje za prelomnega. Z njim se je, kot navaja spletna stran galerije Belvedere, začel Klimtov vzpon, postal je najbolj iskan portretist dunajskih žensk višjega sloja in ta njegova portretiranka je bila idealna stranka: premožna, samozavestna, izobražena. Kvadratne oblike je tudi zlati Portret Adele Bloch-Bauer I.
Zvezda poletne sezone
Prejšnja rekorderka, prodana v Evropi, je bila marca lani slika Renéja Magritta iz serije Cesarstvo luči (L'empire des lumieres). Prodali so jo za 71,5 milijona evrov, rekorderko med umetninami na evropski dražbi, bronasto skulpturo švicarskega umetnika Alberta Giacomettija Človek, ki hodi I., pa so leta 2010 prodali za malo manj kot 74,6 milijona evrov.
Pri Sotheby's v Londonu so Damo s pahljačo že pred dražbo opevali kot zvezdo njihove poletne sezone. Dražiteljska vojna za »zelo redko sliko takšnega kalibra in kakovosti«, kakor jo je opisala vodja dražbe Helena Newman iz hiše Sotheby's, sicer predsednica uprave Sotheby's Europe in vodja oddelka za svetovno impresionistično in moderno umetnost, je bila končana v pičlih desetih minutah. V imenu zbiratelja jo je kupilo umetniško svetovalno podjetje s sedežem v Hongkongu.
Njegov zadnji subjekt
Dama s pahljačo je bila naslikana v letih 1917 in 1918 in je bila Klimtov zadnji portret in ena zadnjih njegovih umetnin, ob njegovi prezgodnji smrti leta 1918 zaradi kapi in pljučnice pri zgolj 55 letih je bila vpeta v slikarjevo stojalo in po mnenju Newmanove se v njej zrcali najboljši Klimt.
»Kaže Klimtovo uporabo barv in vzorcev, v katerih se stapljajo vse mogoči vplivi od Dunajskih delavnic do azijske umetnosti, pa tudi upodobitev večne ženstvenosti. To je bil njegov zadnji subjekt,« je povedala. Identiteta upodobljenke ni znana, čeprav se pojavljajo tudi ugibanja umetnostnih zgodovinarjev, da bi utegnila biti Johanna Staude, ena od rednih plačanih modelov tako Klimta kot njegovega prijatelja, mlajšega sodobnika Egona Schieleja.
Vsekakor je pri Dami s pahljačo nadaljeval v obilici barv, ki so se geometriji umaknile že pri drugem Portretu Adele Bloch Bauer II, ki je nastal pet let za prvim, zlatim. Leta 1912, ko je naslikal njen drugi portret, je začel uporabljati veliko širšo paleto barv.
Na sliko je vplivala vzhodnjaška umetnost, znano je, da je imel Klimt veliko zbirko japonskih lesorezov in da se je rad zgledoval po njih. Je pa Egon Schiele tik po Klimtovi smrti opisal umetnikov dom: »/…/ dnevna soba (je bila) opremljena s kvadratno mizo na sredini in velikim številom japonskih grafik, ki so prekrivale stene /…/ in od tam v drugo sobo z ogromno omaro, v kateri je bila njegova čudovita zbirka kitajskih in japonskih oblačil«. Črnolasa Dama s pahljačo je v kitajskih oblačilih, v ozadju pa feniks, žerjav, zlati fazan in lotosov cvet, ki so pogosti simboli sreče v vzhodnoazijski umetnosti.
Kot navaja obširen članek na spletni strani Sotheby's, je sliko kmalu po Klimtovi smrti kupil njegov prijatelj in mecen, dunajski industrialec Erwin Böhler. Z Gustavom Klimtom sta dopustovala ob Atterseeju, jezeru blizu Salzburga, ki je bilo navdih za številne umetnikove krajine. Böhler je vodilnemu arhitektu dunajskega secesijskega gibanja Josefu Hoffmanu naročil dekoracijo prostorov njegovega stanovanja v Palais Dumba na Dunaju, sliko pa je obesil v glasbeno sobo poleg Klimtovih pokrajin, Dama s pahljačo je pozneje prešla v last Böhlerjevega brata Heinricha in po njegovi smrti leta 1940 Heinrichove žene Mabel.
Od Böhlerjevih jo je od nje tako kot veliko skupino Schielejevih risb kupil veliki avstrijski zbiratelj umetnin Rudolf Leopold, čigar zbirko okoli pet tisoč umetniških del sta kupili Republika Avstrija in Avstrijska narodna banka. Leta 2001 so jo preselili v posebej zgrajen dunajski Leopoldov muzej. Dama s pahljačo je bila v lasti Rudolfa Leopolda do začetka 80. let, potem jo je kupil znani zbiratelj umetnin Serge Sabarsky (z Rolandom Lauderjem je ustanovil Neue Gallery), nato ameriški odvetnik in zbiratelj Wendell Cherry, nazadnje je bila prodana maja 1994 na dražbi hiše Sotheby’s v New Yorku.
Avtor Poljuba in portretist dunajske smetane
Avstrijski slikar Gustav Klimt (14. 7. 1862–6. 2. 1918, Dunaj) je bil med ustanovitelji secesijskega gibanja na Dunaju. Po študiju na Dunajski šoli za dekorativno umetnost je leta 1883 odprl neodvisni studio, specializiran za stenske poslikave. Kot navaja enciklopedija Britannica, so bila njegova zgodnja dela naslikana v klasičnem akademskem slogu poznega 19. stoletja, kar kažejo njegove poslikave obeh stopnišč stavbe avstrijskega nacionalnega gledališča Burgtheater in stopnišča Dunajskega muzeja umetnostne zgodovine.
Njegove poznejše tri alegorične freske za strop avditorija dunajske univerze so zaradi erotičnega simbolizma in pesimizma povzročile pravi škandal in bile zavrnjene. Kot Klimtova najprepoznavnejša dela slovijo Poljub in serija portretov članic dunajske družbene smetane, med drugim Fritze Riedler in Adele Bloch-Bauer, pa tudi znameniti Beethovnov friz v Stavbi dunajske secesije.
Med drugo svetovno vojno so več Klimtovih slik družine Bloch-Bauer zaplenili nacisti in jih vključili v avstrijske zbirke. Pet umetnin, dva portreta Adele Bloch-Bauer in tri krajine, je bilo po dolgotrajni pravni bitki nečakinje Marie Altmann vrnjenih družini.
