Rusko obrambno ministrstvo potrdilo potop križarke Moskva
- Rusija je uvedla sankcije proti ameriškim kongresnikom.
- Rusija potrdila potop raketne križarke Moskva.
- Ruska vojska je po lastnih navedbah prevzela nadzor nad večino Mariupolja.
- Nehammer: Putin je zagotovil preskrbo s plinom.
22.13 Rusko obrambno ministrstvo potrdilo, da se je križarka Moskva po požaru potopila
Rusija je potrdila, da se je ladja Moskva, njena najpomembnejša vojna križarka v črnomorski floti, potopila, zatem ko jo je po eksploziji zajel ogenj, poroča Reuters, ki se sklicuje na ruske novinarske agencije. Potopila se je, ko so jo vlekli v pristanišče.
»Med vlečenjem križarke Moskva v odrejeno pristanišče je zaradi poškodbe trupa pri eksploziji, do katere je prišlo zaradi požara, ladja izgubila stabilnost. V hudem neurju je potonila,« so zapisali na ruskem ministrstvu. Posadko so evakuirali na bližnje ladje ruske črnomorske flote.
Ukrajinska stran je pred tem zatrdila, da je bil ogenj posledica raketnega napada njene vojske, potop križarke še iz časa Sovjetske zveze pa doslej ni bil potrjen.
20.52 Francosko veleposlaništvo se vrača v Kijev
Francoski zunanji minister Jean-Yves Le Drian je v telefonskem pogovoru z ukrajinskim kolegom Dmitrom Kulebo danes oznanil, da se bo francosko veleposlaništvo v Ukrajini iz zahodnega mesta Lvov, kamor se je preselilo v začetku marca zaradi ruske invazije, vrnilo v prestolnico Kijev, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
»Ta prerazporeditev se bo zgodila zelo kmalu in bo Franciji omogočila, da še okrepi svojo podporo Ukrajini na vseh področjih, da bi se ta država lahko bolje soočila z vojno, ki jo je Rusija sprožila 24. februarja,« je v izjavi sporočilo francosko zunanje ministrstvo. Francoska vlada ob tem izključuje možnosti za vračanje francoskih državljanov v Ukrajino. »Menimo, da vrnitev za tiste Francoze, ki so živeli v Ukrajini, ostaja nepredstavljiva in jo uradno odsvetujemo,« so sporočili v torek in poudarili, da »celotna Ukrajina ostaja vojno območje«.
20.36 Ukrajinski parlament Rusijo označil za teroristično državo, njena dejanja za genocid
Ukrajinski parlament je danes sprejel resolucijo, v kateri je Rusijo označil za teroristično državo, dejanja ruske vojske med ofenzivo v Ukrajini pa za genocid, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Obenem je prepovedal proruske simbole, povezane z vojno v Ukrajini, kot sta na primer črki Z in V. V podporo resoluciji je glasovalo 354 poslancev ukrajinskega parlamenta, je po navedbah dpa na družbenem omrežju Telegram zapisal poslanec Jaroslav Železnjak. Potrebnih je bilo le 226 glasov.
Simboli ruskih oboroženih sil in nekaterih ruskih organov so tako od danes naprej v Ukrajini izrecno prepovedani, ruska vlada je uvrščena med »neonacistične totalitarne režime«, dejanja ruske vojske pa so označena kot genocid na ukrajinskim ljudstvom. »Ruska federacija je teroristična država, eden od ciljev ruskega političnega režima pa je državni genocid nad ukrajinskim narodom, fizično iztrebljenje, množični umor državljanov Ukrajine,« je zapisano v resoluciji.
Obtožbe o genocidu po mnenju ukrajinskih zakonodajalcev potrjujejo »množična grozodejstva« ruske vojske, ki so jih nedavno razkrili v Buči, Borodjanki, Hostomelu in Irpinu, kjer razkrivajo umore, ugrabitve, mučenja in posilstva ukrajinskih državljanov. Ukrajinski parlament je Moskvo obtožil tudi, da poskuša z blokadami uničiti cela mesta. Prav tako so Kremelj obtožili prisilne deportacije ukrajinskih otrok in njihovo posvojitev s strani Rusov, s čimer naj bi poskušali izničiti njihovo ukrajinsko identiteto.
Ukrajinski parlament je v resoluciji tuje vlade in zakonodajne organe ter Združene narode pozval, naj dejanja ruske vojske označijo za genocid. Do te poteze prihaja, potem ko je ameriški predsednik Joe Biden ta teden ocenil, da je delovanje ruskih sil proti Ukrajincem enakovredno genocidu, čemur sta pritrdila tudi kanadski premier Justin Trudeau in britanski premier Boris Johnson. Francoski predsednik Emmanuel Macron, ki ga je podprl nemški kancler Olaf Scholz, je medtem zavrnil eksplicitno uporabo besede genocid, kar je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski kasneje označil za »boleče«.
19.44 Vlada odobrila premestitev 20 ukrajinskih sirot v Slovenijo
Vlada je danes potrdila projekt premestitve otrok, ki so v nevarnosti zaradi vojne na ozemlju Ukrajine. Iz Ukrajine v Slovenijo naj bi tako s ciljem ohranitve njihovega življenja in zdravja prepeljali 20 ukrajinskih otrok, so po dopisni seji sporočili z vlade.
Gre za sirote in otroke brez spremstva staršev iz Luganske sirotišnice št. 2. V Slovenijo prihajajo v spremstvu strokovnega osebja iz Ukrajine in njihovih lastnih otrok, ostali pa naj bi do preklica vojnega stanja v Ukrajini. Slovenija jim bo, v kolikor bo tem osebam priznana začasna zaščita, zagotovila vse pravice, ki izhajajo iz zakona o začasni zaščiti razseljenih oseb. Za varstvo in vzgojo otrok bo skrbelo spremljevalno osebje iz Ukrajine, so še sporočili po seji vlade.
17.46 Kijev zavrača trditve Moskve o napadu v obmejni regiji
V Kijevu so zavrnili trditve ruske strani o napadih ukrajinskih oboroženih sil na kraje ob meji, tudi o današnjem napadu, v katerem je bilo po ruskih trditvah osem ranjenih, tudi nosečnica in otrok. Kot poroča AFP, je ukrajinski svet za nacionalno varnost in obrambo na socialnih omrežjih obtožil Rusijo, da »uprizarja napade na svojem ozemlju, da bi spodbudila protiukrajinsko histerijo« v državi. »Več napadov je bilo na meji z Rusijo, za vse pa je rusko vodstvo obtožilo ukrajinske diverzantske in obveščevalne skupine,« so dodali.
16.20 Po besedah Putina zahodne banke niso izvedle plačil za plin
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes obtožil zahodne banke, da ne izvajajo plačil za ruski plin, dva tedna po tem, ko je zahteval izvedbo plačil v rubljih, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Evropska komisija medtem v internem dokumentu, ki ga povzema Reuters, opozarja, da bi plačevanje v rubljih pomenilo kršenje sankcij EU proti Rusiji.
»Pri izvozu ruskih energetskih virov prihaja do neplačil,« je Putin dejal na srečanju o razvoju ruskega energetskega sektorja, katerega del je prenašala državna televizija. »Banke iz teh izjemno neprijaznih držav zadržujejo prenose plačil,« je opozoril.
Konec marca je Putin od držav EU zahteval, da v prihodnje ruski plin plačujejo v rubljih. Kupci ruskega plina lahko odprejo račun pri ruski banki Gazprombank in nanj položijo denar v dolarjih in evrih tako kot doslej. Gazprombank denar nato pretvori v rublje in ga nakaže energetskemu podjetju Gazprom. S to potezo želi Kremelj ublažiti učinke zahodnih sankcij na rusko gospodarstvo in valuto. A če bi kupci iz EU ruski plin plačevali v rubljih, bi s tem kršili režim sankcij EU proti Moskvi, je zapisano v internem dokumentu Evropske komisije.
Putin je na današnjem srečanju pozval tudi k diverzifikaciji izvoza energije v Azijo. »Diverzificirati moramo izvoz ... korak za korakom spremeniti smer našega izvoza na hitro rastoče trge na jugu in vzhodu,« je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal Putin. Kritičen je bil tudi do potez evropskih držav, ki razmišljajo o odpovedi ruski energiji, in dejal, da s tem »dodatno destabilizirajo trg in zvišujejo cene«.
15.35 Rusija obtožuje Ukrajino za helikopterski napad prek meje
V dveh napadih na Brijansk je po ruskih navedbah ranjenih osem ljudi, zaradi česar so Rusi napovedali povračilne ukrepe. V helikopterskem napadu so ukrajinske sile zadele več stanovanjskih stavb. Napadli naj bi tudi Belgorod, vendar tam ni bilo ranjenih. Kot poroča Reuters, je ukrajinsko obrambno ministrstvo odklonilo komentiranje obmejnih incidentov, tudi napad na skladišče goriva v mestu Belgorod pred tedni.
»Dva težko oborožena helikopterja ukrajinskih oboroženih sil sta 14. aprila nezakonito vstopila v zračni prostor Ruske federacije. Letela sta na nizki višini, v stanovanjske stavbe v vasi Klimovo pa sta iztrelila vsaj šest izstrelkov,« je po poročanju Reuters sporočil ruski preiskovalni odbor. V napadu so poškodovali šest stavb in več vozil, ranjenih pa je osem ljudi, od tega dva huje.
Po poročilih ruskih medijev so v Brijansku v strahu pred novimi napadi zaprli šole. Ruska stran je opozorila, da lahko taki napadi sprožijo nov napad na Kijev.
14.31 Kitajska brani svoj odnos do Rusije
Kitajska je kot neupravičene zavrnila obtožbe ZDA glede njenega odnosa do ruske invazije v Ukrajini. Kot so ponovili, si Peking prizadeva za mir in je »na pravi strani zgodovine«. Tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Zhao Lijian je poudaril, da je kitajsko stališče »objektivno in nepristransko«.
Ameriška finančna ministrica Janet Yellen je opozorila, da kitajsko stališče do ruske invazije v Ukrajino ogroža vključevanje te države v svetovno gospodarstvo. »Kitajska je pred kratkim potrdila svoje posebne odnose z Rusijo. Močno upam, da bo Kitajska s tem odnosom naredila nekaj pozitivnega in pomagala končati to vojno,« je dejala po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.
Kitajsko zunanje ministrstvo pa je danes sporočilo, da je z izjavami finančne sekretarke nezadovoljno. »Zelo si prizadevamo za umiritev razmer, rešitev krize in ponovno vzpostavitev miru,« je dejal tiskovni predstavnik kitajske diplomacije in pozval, naj stališča Pekinga »ne izkrivljajo«. Na novinarski konferenci je ponovil še stališče kitajske vlade, ki se po njegovih besedah zavzema za suverenost Ukrajine, a tudi za upoštevanje »legitimnih varnostnih interesov Rusije«.
Kitajska, ki je tesna diplomatska in gospodarska partnerica Rusije, doslej ni obsodila ruske invazije. Omejila se je predvsem na pozive k miroljubnemu reševanju sporov in nudenje humanitarne pomoči. Peking se sicer strinja s stališčem Moskve, da je širitev Nata pripomogla k vojni v Ukrajini. V začetku aprila je Kitajska pozvala Zahod, naj ne precenjuje svoje vloge, in zatrdila, da poziv Rusiji k ustavitvi vojne v Ukrajini ni dovolj za končanje sovražnosti.
13.45 V 50 dneh vojne iz Ukrajine zbežalo več kot 4,7 milijona ljudi
Več kot 4,7 milijona Ukrajincev je zbežalo iz svoje domovine, odkar je pred 50 dnevi Rusija začela invazijo, so danes sporočili Združeni narodi. V zadnjem dnevu je državo zapustilo še skoraj 80.000 ljudi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Po podatkih visokega komisariata ZN za begunce (UNHCR) je od 24. februarja iz države zbežalo 4.736.471 Ukrajincev, kar je 79.962 več kot dan prej. Ženske in otroci predstavljajo 90 odstotkov vseh ukrajinskih beguncev, saj morajo moški, ki so stari med 18 in 60 let, ostati v Ukrajini.
Svoje domove je moralo zapustiti tudi skoraj dve tretjini vseh otrok, od tega so mnogi razseljeni še znotraj države. Po ocenah Mednarodne organizacije za migracije (IOM) je znotraj države sicer razseljenih 7,1 milijona ljudi. »Humanitarne potrebe notranje razseljenih ljudi v Ukrajini še naprej naraščajo,« so sporočili iz IOM.
Ukrajino je poleg tega zapustilo še skoraj 215.000 tujcev, ki so v državi živeli, študirali ali delali.
Največ ukrajinskih beguncev se je zateklo na Poljsko, 2,7 milijona oziroma okoli 60 odstotkov. Skoraj 717.000 Ukrajincev je zbežalo v Romunijo, še okoli 440.000 na Madžarsko ter 326.000 na Slovaško. Veliko Ukrajincev, ki je prečkalo mejo v Evropsko unijo, je odpotovalo v druge države članice.
Okoli 471.000 Ukrajincev je medtem zbežalo v Rusijo, še 417.650 pa v Moldavijo. V Belorusijo je vstopilo okoli 22.500 ukrajinskih beguncev.
12.40 Rusija svari pred posledicami morebitne pridružitve Finske in Švedske zvezi Nato
Namestnik predsednika ruskega varnostnega sveta Dmitrij Medvedjev je danes posvaril zvezo Nato pred pridružitvijo Finske in Švedske, saj bi morala Rusija v odgovor okrepiti svojo obrambo v regiji, kar vključuje tudi namestitev jedrskega orožja, poročajo tuje tiskovne agencije.
Tako Finska, ki si z Rusijo deli 1300 kilometrov meje, kot Švedska sta nevtralni državi, vendar se v obeh v luči vojne v Ukrajini krepi podpora vstopu v severnoatlantsko zavezništvo. Helsinki naj bi se o tem odločili v prihodnjih tednih, je v sredo dejala finska premierka Sanna Marin.
Medvedjev pa je danes posvaril pred takšno potezo. Včlanitev obeh držav v Nato bi namreč pomenila, da mora Moskva okrepiti svoje kopenske, pomorske in zračne sile na območju Baltskega morja, da bi tako ustvarila vojaško ravnovesje, je dejal. Opozoril je tudi na jedrsko grožnjo, saj da potem ne bi bil več možen Baltik brez jedrskega orožja.
»Potem ne bi mogli več govoriti o nejedrskem statusu za Baltik, ravnovesje je treba vzpostaviti,« je dejal Medvedjev, ki je bil predsednik Rusije od leta 2008 do 2012. Kot je pojasnil, Rusija doslej ni ukrepala v tej smeri, če bo prisiljena, »pa si zapomnite, da nismo mi predlagali tega«.
Na Finskem se je podpora članstvu, ki se je desetletja gibala med 20 in 30 odstotki, v nekaj tednih podvojila. Po zadnji javnomnenjski anketi, objavljeni v ponedeljek, članstvo v Natu podpira 68 odstotkov Fincev.
Razprava o vstopu v Nato je sicer na Finskem močnejša kot na Švedskem, kjer čakajo na oceno varnostne politike, ki naj bi bila objavljena do konca maja.
12.30 Avstralija z dodatnimi sankcijami proti ruskim državnim podjetjem
Avstralija je zaradi ruske invazije na Ukrajino uvedla nove finančne sankcije proti ruskim državnim podjetjem, je danes povedala avstralska zunanja ministrica Marise Payne. Prepoved poslovanja velja za 14 ruskih družb velikega strateškega in gospodarskega pomena za Rusijo.
Avstralske sankcije so tokrat zadele podjetja, kot so ruski proizvajalec tovornjakov Kamaz, ki velja za pomemben obrambni subjekt v Rusiji, ter ladjarski podjetji Sevmash in United Shipbuilding, poročajo tuje tiskovne agencije.
Po novem je sankcionirano tudi podjetje Ruselectronics, ki proizvaja okoli 80 odstotkov vseh ruskih elektronskih komponent, prav tako tudi eno največjih transportnih podjetij na svetu Russian Railways.
»S tem, da preprečujemo poslovanje s temi nosilci pomembnih virov prihodkov ruske vlade, povečujemo pritisk na Rusijo in zarezujemo v njeno sposobnost nadaljnjega financiranja vojne (predsednika, op. a.) Putina,« je v zvezi s sankcijami poudarila Paynova.
»Avstralska vlada ponavlja našo neomajno podporo suverenosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine ter prebivalcem Ukrajine. Ponovno pozivamo Rusijo, naj nemudoma umakne svoje vojaške sile iz Ukrajine,« je dodala ministrica.
Avstralija je v preteklosti že sprejela ukrepe proti Putinu, članom ruske vlade, ruskim oligarhom, pomembnim predstavnikom ruske vojske in individualnim posameznikom, ki jih vidi kot »propagandiste in proizvajalce dezinformacij«.
Prav tako je v preteklosti že uvedla prepoved izvoza prestižnih dobrin, aluminija in boksita v Rusijo.
11.50 Nehammer: Putin je zagotovil preskrbo s plinom
Avstrijski kancler Karl Nehammer je dejal, da mu je ruski predsednik Vladimir Putin na nedavnem srečanju v Moskvi poudaril, da je preskrba Evrope z ruskim plinom zagotovljena. Putin je dejal, da bodo dobavljene v pogodbah dogovorjene količine plina, ki jih bo mogoče plačati v evrih, je Nehammer povedal v intervjuju za avstrijsko tiskovno agencijo APA.
Nehammer je konec prejšnjega tedna najprej obiskal Kijev, nato pa se je v ponedeljek v Moskvi srečal še z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Bil je prvi zahodni državnik, ki se je v živo sestal s Putinom po začetku vojne v Ukrajini 24. februarja.
Poleg razmer v Ukrajini je bila tema pogovora preskrba Evrope z ruskim plinom. Medtem ko se več evropskih držav zavzema za to, da bi ustavili dobave plina iz Rusije, s prihodki od katerega lahko Moskva financira vojno v Ukrajini, sta Avstrija in Nemčija, ki sta močno odvisni od ruskega plina, proti temu.
Avstrijski kancler je tudi v pogovoru za agencijo APA ponovil, da so na Dunaju proti embargu na ruski plin.
Nehammer je v intervjuju dejal, da je v pogovoru Putina opozoril, da zaradi vojne lahko kljub ruskim zagotovilom nastanejo težave pri preskrbi s plinom, saj obstaja nevarnost poškodbe plinovoda čez Ukrajino.
Glede Ukrajine je avstrijski kancler dejal, da po njegovi oceni vrata za pogajanja med Kijevom in Moskvo še niso čisto zaprta, a se vedno bolj zapirajo.
»V obeh državah imajo vojni način razmišljanja, ampak se zavedajo, da se bo to enkrat moralo končati,« je dejal. Vprašal pa se je, ali se lahko vojna konča tako, da bosta obe strani ohranili obraz.
A še prej se obeta eskalacija v Donbasu, saj je jasno, da se obe strani pripravljata na intenzivno in s človeškega vidika uničujočo bitko, je dejal avstrijski kancler. Povedal je, da se Putin zaveda, da vojna povzroča gospodarsko škodo Rusiji, a v svoji vojni logiki ne vidi alternative. »Že med pogovorom mi je bilo jasno, da se Putin dobro zaveda, da bo imela vojna hude posledice, tudi za njegovo državo,« je dejal.
10.25 V Ukrajini danes devet humanitarnih koridorjev
V Ukrajini bodo po dnevu prekinitve danes odprli devet humanitarnih koridorjev za evakuacijo civilistov, med drugim iz Berdjanska, Tokmaka, Enerhodarja in Mariupolja, je danes sporočila podpredsednica ukrajinske vlade Irina Vereščuk.
V sredo zaradi ruskih blokad in kršitev premirja niso organizirali humanitarnih koridorjev. Glede današnjih koridorjev pa je Vereščukova še dejala, da jih bodo iz Luganska organizirali pod pogojem, da bo ruska stran spoštovala prekinitev ognja.
»Humanitarni koridorji v regiji Lugansk bodo odprti pod pogojem, da okupator spoštuje prekinitev obstreljevanja,« je sporočila.
V zadnjih nekaj dneh z izjemo srede so ukrajinske oblasti na vzhodu Ukrajine, kjer se ruska vojska pripravlja na obsežno ofenzivo, vzpostavile več koridorjev, s katerimi so iz obleganih mest omogočili evakuacijo več tisoč ljudi.
10.00 Evropska vesoljska agencija končala sodelovanje z Rusijo v lunarnih misijah
Evropska vesoljska agencija (ESA) je zaradi ruske invazije na Ukrajino v sredo končala sodelovanje z Rusijo v lunarnih misijah, potem ko je pred enim mesecem že končala sodelovanje za pristanek roverja na Marsu (ExoMars), poročajo tuje tiskovne agencije.
»Čas, da uresničimo naše ambicije za močno, avtonomno in odporno Evropo v vesolju, ni bil še nikoli tako pomemben kot danes,« je na twitterju sporočil generalni direktor ESA Josef Aschbacher.
Tehnologijo, ki jo je ESA nameravala s pomočjo Rusije poslati na Luno, bodo zdaj poslali v vesolje po drugih poteh. Kot so pojasnili, bodo del opreme na Luno spravili s pomočjo ameriške vesoljske agencije Nasa. Iščejo pa alternative tudi za druge dele projekta.
ESA je v okviru misij Luna-25, -26 in -27 nameravala v sodelovanju z Rusijo testirati novo opremo in tehnologijo. Že v sredini marca je agencija zaradi ruske agresije na Ukrajino prekinila sodelovanje v okviru projekta za pristanek roverja na Marsu, zdaj pa so se podobno odločili še za lunarne misije.
9.05 Vlada zagotovila dodatnih 22 milijonov evrov za oskrbo beguncev iz Ukrajine
Z aktivacijo zakona o začasni zaščiti razseljenih oseb, ki predvideva množičen prihod beguncev iz Ukrajine, je urad za oskrbo in integracijo migrantov prevzel novo področje delovanja. Za izvrševanje nalog mu je vlada v sredo na dopisni seji za letos zagotovila dodatna sredstva v višini dobrih 22 milijonov evrov, so sporočili po seji vlade.
Vlada je odločila, da pri uradu vlade za oskrbo in integracijo migrantov odpre proračunsko postavko begunci iz Ukrajine.
Pri tem je uradu iz splošne proračunske rezerve za izvrševanje nalog iz zakona o začasni zaščiti razseljenih oseb, predvidoma za tri mesece oziroma do porabe sredstev, zagotovila dodatna sredstva v višini 22.132.434 evrov, deloma na postavki begunci iz Ukrajine, deloma pa na postavki plače, so pojasnili na ministrstvu za finance.
7.40 Ruska vojska po lastnih navedbah prevzela nadzor nad večino Mariupolja
V Ukrajini se spopadi krepijo na vzhodu države. Ruska vojska je sicer po lastnih navedbah prevzela nadzor nad večino Mariupolja, so sporočili iz ruskega obrambnega ministrstva. Preostale ukrajinske sile pa da so blokirali, so dodali. Ukrajinska stran teh navedb ni potrdila. Župan Mariupolja Vadim Bojčenko je za nemško televizijo ARD zatrdil, da mesto ostaja ukrajinsko. Domnevno predajo več kot 1000 ukrajinskih vojakov je župan, ki trenutno ni več v mestu, a ostaja v Ukrajini, označil za lažne novice.
Ameriški inštitut ISW pa ocenjuje, da bodo ruske sile verjetno prevzele nadzor nad mestom v prihodnjem tednu, poroča nemška tiskovna agencija DPA. O novih smrtnih žrtvah med drugim poročajo iz Harkova. Po raketnem napadu ruskih sil so umrli štirje civilisti, deset je bilo ranjenih, je sporočil tamkajšnji guverner Oleg Sinegubov. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa je sporočil, da so ruske sile na severu države za seboj pustile veliko število min in granat, ki jih zdaj odstranjujejo.
V svojem rednem nočnem nagovoru se je zahvalil Poljski in baltskim državam za njihovo podporo po obisku štirih predsednikov v Kijevu. Pomembno je, da so predsedniki obiskali Borodjanko, kjer so se prepričali o grozotah, je dejal. »Za predsednike je to še en argument, da ostreje pozivajo k oprijemljivim sankcijam proti Rusiji,« je povedal. Pri tem je Zelenski znova pozval Evropsko unijo, naj se odreče ruskim energentom.
7.40 Poškodovana ruska raketna križarka
Medtem ko se v Ukrajini nadaljujejo spopadi predvsem na vzhodu države, pa iz Črnega morja poročajo o huje poškodovani ruski raketni križarki, ki jo je zajel požar. Ukrajinska stran sicer trdi, da so eno glavnih ladij ruske mornarice zadele ukrajinske rakete.
Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je na križarki Moskva izbruhnil požar, ki je zajel tudi strelivo, ki je eksplodiralo. »Ladja je huje poškodovana,« so dodali. Pri tem še preučujejo, kaj je povzročilo požar, posadko pa so evakuirali, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Pred tem je guverner Odese Maksim Marčenko prek telegrama sporočil, da so ukrajinske rakete zadele ladjo in jo huje poškodovale. Svetovalec ukrajinskega predsednika Oleksij Arestovič pa je sporočil, da se je s križarko zgodilo nekaj presenetljivega in da ne razumejo točno, kaj se je zgodilo. »Počasi gori. Točno zdaj. In zaradi razburkanega morja ni jasno, ali bo lahko pomoč prišla do nje,« je sporočil v objavi na portalu youtube.
Raketna križarka Moskva, ki so jo zgradili v ukrajinskem Mikolajevu, je v uporabi od začetka 80. let prejšnjega stoletja. S 510-člansko posadko je med drugim služila tudi v konfliktu v Siriji, kjer je varovala ruske sile v oporišču Hmeimim. Gre tudi za križarko, ki je ob začetku invazije na Ukrajino zahtevala predajo ukrajinskih sil na Kačjem otoku.
6.55 Rusija uvedla sankcije proti ameriškim kongresnikom in kanadskim senatorjem
Rusija je v sredo v odgovor na sankcije, ki so jih zaradi ruske invazije na Ukrajino sprejele ZDA in Kanada, uvedla sankcije proti 398 članom ameriškega zveznega kongresa in 87 članom kanadskega senata. V Moskvi so ob tem napovedali, da bodo sledile še dodatne sankcije.
Rusko zunanje ministrstvo je sporočilo, da načrtuje dodatne ukrepe zaradi sankcij, ki jih proti Rusiji zaradi invazije na Ukrajino uvajajo ZDA ter zaradi kratkovidne politike Kanade, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
»Ob upoštevanju sankcij, ki jih ZDA nenehno uvajajo, so v bližnji prihodnosti načrtovani nadaljnji ruski protiukrepi,« je sporočilo zunanje ministrstvo v Moskvi. Sankcije med drugim vključujejo prepoved potovanj v Rusijo.
