Bezos nad Naso še s tožbo
Blue Origin Naso toži, ker agencija podjetja ni izbrala za lunarni posel.
Odpri galerijo
Jeff Bezos zdaj Naso še toži. FOTO: Isaiah Downing/Reuters
Jeff Bezos, ustanovitelj zasebnega vesoljskega podjetja Blue Origin in najbogatejši človek na svetu, toži Naso, ker njegovo podjetje ni izbrala na razpisu za gradnjo lunarnega pristajalnika.
Bezos se je povezal še z nekaterimi drugimi večjimi ameriškimi vesoljskimi podjetji, da je predstavil koncept pristajalnika, ki je temeljil na apollih, a Nasa je posel zaupala Bezosovemu največjemu tekmecu Elonu Musku in njegovemu podjetju SpaceX. To se je na razpis prijavilo z raketnim sistemom starship, ki so ga v minulih dneh tudi prvič sestavili v končno dvostopenjsko obliko, pri čemer je nosilna stopnja raketa super heavy, zgornja stopnja, ki sprejme potnike in/ali tovor pa starship. SpaceX je bilo edino izbrano podjetje, kar je sicer nenavadno, saj ima ameriška vesoljska agencija za pomembnejše projekte vedno vsaj dve železi v ognju, a denarja je bilo tokrat za dva premalo. Na razpis se je prijavilo tudi podjetje Dynetics.
Bezos se je na odločitev, da 2,9 milijarde dolarjev roma Musku, pritožil. Potem je Nasi prejšnji mesec celo ponudil dve milijardi dolarjev iz lastnega žepa, če si premislijo in mu vendarle zaupajo nalogo. Premislili si niso, podjetje Blue Origin pa je v petek vložilo tožbo, v kateri navajajo, da je Nasa »nezakonito in nepravilno ocenila prejete predloge«. Nasa ima do 12. oktobra čas, da se odzove na tožbo.
Na Nasino stran se je v preteklih dneh postavil tudi ameriški zvezni urad za presojo, ki je odločal o pritožbi. Pri pregledu niso ugotovili, da bi Nasa nepravilno presojala predloge, kakor menijo pri Blue Originu in da ima agencija tudi vso pravico, da izbere le enega ponudnika.
Nasa pri zasebnikih išče rešitve za program Artemis, v okviru katerega sicer gradijo lastno težkokategorno raketo SLS in kapsulo orion. Glede na načrte bi lahko še letos videli odpravo do Lune brez človeške posadke, sicer pa naj bi astronavti na površju našega naravnega satelita znova pristali leta 2024.
Vrednost posla je seveda ogromna tako v denarju kot tudi na simbolni ravni. Pri Blue Originu so se z grafiko lotili tudi primerjave s Spacexovim starshipom, ki so ga opisali kot »izmeno kompleksnega in visoko tveganega«.
Bezos se je povezal še z nekaterimi drugimi večjimi ameriškimi vesoljskimi podjetji, da je predstavil koncept pristajalnika, ki je temeljil na apollih, a Nasa je posel zaupala Bezosovemu največjemu tekmecu Elonu Musku in njegovemu podjetju SpaceX. To se je na razpis prijavilo z raketnim sistemom starship, ki so ga v minulih dneh tudi prvič sestavili v končno dvostopenjsko obliko, pri čemer je nosilna stopnja raketa super heavy, zgornja stopnja, ki sprejme potnike in/ali tovor pa starship. SpaceX je bilo edino izbrano podjetje, kar je sicer nenavadno, saj ima ameriška vesoljska agencija za pomembnejše projekte vedno vsaj dve železi v ognju, a denarja je bilo tokrat za dva premalo. Na razpis se je prijavilo tudi podjetje Dynetics.
Bezos se je na odločitev, da 2,9 milijarde dolarjev roma Musku, pritožil. Potem je Nasi prejšnji mesec celo ponudil dve milijardi dolarjev iz lastnega žepa, če si premislijo in mu vendarle zaupajo nalogo. Premislili si niso, podjetje Blue Origin pa je v petek vložilo tožbo, v kateri navajajo, da je Nasa »nezakonito in nepravilno ocenila prejete predloge«. Nasa ima do 12. oktobra čas, da se odzove na tožbo.
Pristajalnik Blue Moon, ki ga je podjetje prijavilo na razpis, Nase ni prepričal. FOTO: Saul Loeb/AFP
Na Nasino stran se je v preteklih dneh postavil tudi ameriški zvezni urad za presojo, ki je odločal o pritožbi. Pri pregledu niso ugotovili, da bi Nasa nepravilno presojala predloge, kakor menijo pri Blue Originu in da ima agencija tudi vso pravico, da izbere le enega ponudnika.
Nasa pri zasebnikih išče rešitve za program Artemis, v okviru katerega sicer gradijo lastno težkokategorno raketo SLS in kapsulo orion. Glede na načrte bi lahko še letos videli odpravo do Lune brez človeške posadke, sicer pa naj bi astronavti na površju našega naravnega satelita znova pristali leta 2024.
Vrednost posla je seveda ogromna tako v denarju kot tudi na simbolni ravni. Pri Blue Originu so se z grafiko lotili tudi primerjave s Spacexovim starshipom, ki so ga opisali kot »izmeno kompleksnega in visoko tveganega«.
