Aleksandra Merla na listi sploh ne bo, vpoklicali Jureta Lebna

Organi stranke potrdili listo za evropske volitve. Nosilka bo Irena Joveva.
Fotografija: Svet Gibanja Svoboda je potrdil kandidatno listo za prihajajoče evropske volitve in znova poskrbel za nekaj presenečenj. FOTO: Leon Vidic
Odpri galerijo
Svet Gibanja Svoboda je potrdil kandidatno listo za prihajajoče evropske volitve in znova poskrbel za nekaj presenečenj. FOTO: Leon Vidic

Največja koalicijska stranka Gibanje Svoboda je najverjetneje dokončno potrdila svojo listo kandidatov za evropske volitve ter ob tem še enkrat znova poskrbela za presenečenje s sporočilom, da direktorja postojnske porodnišnice Aleksandra Merla, ki ga je svet že potrdil, sploh ne bo med kandidati. Vrh stranke si je namreč glede njegovega nosilstva premislil, njega pa naj bi o tem obvestili šele tik pred sejo. 

»Lahko odgovorim le, kot sem odgovorila glede Klemna Grošlja, to je bila njegova osebna odločitev,« je bila skopa evropska poslanka Irena Joveva, ki bo zdaj nosilka liste Gibanja Svoboda, kamor so pet pred dvanajsto uvrstili tudi še Jureta Lebna, nekdanjega okoljskega ministra, ki je Golobu tudi predal svojo stranko Z.Dej.

Poleg njiju bodo kandidati Gibanja Svoboda še predsednik strankinega podmladka Mateja Graha, ki bo drugi na listi, sledila bo poslanka Janja Sluga, Lebenposlanka Tamara Vonta,  minister za obrambo Marjan Šarec, na sedmem in osmem pa sledita državna sekretarja v kabinetu predsednika vlade Maša Kociper in Vojko Volk. Zadnji na listi bo poslanec in še en nekdanji okoljski minister Uroš Brežan.

Gibanje Svoboda je imelo pri iskanju kandidatov sicer nemalo težav, zaradi odnosa je od kandidature odstopil tudi dosedanji evropski poslanec Grošelj, več prepoznavnih imen pa je njihovo povabilo zavrnilo – vključno z Marto Kos, nekdanjo članico, ki so ji obljubljali celo pozicijo evropske komisarke.

Nosilka liste  bo Irena Joveva. FOTO: Leon Vidic
Nosilka liste  bo Irena Joveva. FOTO: Leon Vidic
Na zadnji seje sveta stranke je bilo sicer slišati, da ciljajo na tri poslanske mandate – javnomnenjske raziskave jim trenutno prej nakazujejo na dva –, kar bodo skušali doseči tudi s sočasno izvedbo treh posvetovalnih referendumov skupaj z evropskimi volitvami. Prepričani so, da bodo aktivirali levoliberalne volivce, ki se manj redno udeležujejo volitev kot desnosredinski in desni volivci. O datumu bo državni zbor odločal predvidoma v četrtek. Četudi koalicijski partnerici SD in Levica nad tem nista navdušeni, pa skorajda ni pričakovati njunega nasprotovanja, kar pomeni, da bodo poslanci Gibanja Svobode lahko sami izglasovali predlagani datum. »Ne verjamem, da bo evropska kampanja zaradi tega zasenčena, prej celo bolj bogata,« je dejala tudi Joveva. 

V SD bodo neuradno sicer predlagali, da bi trojico posvetovalnih referendumov izpeljali konec novembra, a ker bi bila za njihov sprejem potrebna dvotretjinska večina, možnosti za uspeh tega predloga tudi ob soglasju SDS in NSi praktično ni. Naj pa bi - kot smo že napovedovali - obe opozicijski stranki razmišljali o možnosti vložitve zahteve ustavne presoje odlokov o razpisu posvetovalnega referenduma o razpisu posvetovalnega referenduma o ureditvi pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja in o razpisu posvetovalnega referenduma o uporabi in pridelavi konoplje, saj oporekata zastavljenemu vprašanju oziroma načinu sprejemanja v parlamentu.

Preberite še:

Komentarji: