Kar nas oblikuje? Knjige!

Ko v mesto pridejo novi prinašalci dobrih zgodb, je treba biti pozoren in bralsko pohlepen. Festival Literature sveta – Fabula bralski lakoti streže od leta 2003, ko so si ga zamislili sodelavci takratne Študentske založbe v zavedanju, da mestu, kakršno je Ljubljana, taka prireditev enostavno pripada.

Fabulo, bi bilo mogoče dodati, bralska javnost potrebuje v enaki meri, kot potrebuje podelitveno slovesnost Delove nagrade za roman leta kresnik na ljubljanskem Rožniku, hedonistično intonirane Dneve poezije in vina in literarno slavje, ki ga sklene podelitev nagrade vilenica v istoimenski kraški jami. Kaj druži take dogodke? Literarna odličnost gostov in finalistov in seveda knjižne sledi, ki jih v tukajšnji bralski pokrajini pisatelji pustijo. Z eno besedo: knjige.

O konceptu festivala, ki se je v letih razvijal in izpopolnjeval, so organizatorji zapisali, da temelji na premišljenem kuratorskem delu, ki si vsako leto prizadeva izbrati pet avtorjev, ki že veljajo za književne klasike ali pa so v zadnjih letih s svojim delom izrazito zaznamovali svetovno literaturo, v sklopu programa Fabula Hub festival pa pozornost namenjajo tudi obetavnim, še uveljavljajočim se imenom.

Branje, ki ni privilegij

Fabulin »izplen« je v tem kontekstu poseben, saj je doslej festival gostil mnoge pomembne sodobne avtorice in avtorje, njihove knjige v slovenskem prevodu pa so kot nekakšen knjižni easyjet izšle v imenitnih nakladah in z imenitno nizko ceno posameznega izvoda. Da tako ostaja, je napovedala tudi izvršna producentka festivala Eva Kučera Šmon, ki je povedala, da si festivalska ekipa tako kot vsako leto doslej tudi letos prizadeva, da bi Fabuline žepnice ostale cenovno dostopne, ker se jim ob vsesplošni družbeni draginji zdi to še kako pomembno. »Branje nikakor ne bi smelo biti privilegij, obisk literarnega festivala pa prav tako ne, zato naši dogodki tudi letos ostajajo popolnoma brezplačni.«

Umetniški vodja festivala Aljaž Koprivnikar, ki je posle prevzel leta 2021, je ob napovedi letošnje izdaje povedal: »Eden najodmevnejših literarnih festivalov v regiji predstavlja integriran pristop k literaturi, ki združuje in povezuje različne vidike umetniškega in družbenega življenja, ob tem pa ustvarja prostor za dialog in razmislek o temah, ki so ključnega pomena za sodobno družbo. Letošnji festivalski slogan Kar nas oblikuje je pod drobnogled vzel tematiko človeške identitete in preučeval, kako ta oblikuje naše zaznave, izkušnje in interakcije v sodobnem, povezanem, a različnem svetu. Slogan zaobjema zgodbe, ki raziskujejo kompleksno naravo identitete in spomina, spodbujajo k dialogu, ki presega kulturne in nacionalne meje, ter osvetljujejo skupne človeške izkušnje in vrednote, ki so nas zmožne združiti v času negotovosti, ko primernih sprememb morda še ni na vidiku.«

Na festivalu bodo letos nastopili bolgarski pisatelj Georgi Gospodinov, na daljavo romunski gost Mircea Cărtărescu, katalonski pesnik in pisatelj Pol Guasch, češka pisateljica Lucie Faulerová, srbska avtorica Milena Marković, ruska pisateljica Marija Stepanova in na daljavo še bolgarska avtorica Kapka Kasabova.

Dolg niz velikih, pomembnih imen

Pogled v preteklost pove, da se je Fabule doslej med drugimi udeležila vrsta sodobnih literarnih zvezdnikov. Verjetno ima vsakdo od obiskovalcev v spominu svojega avtorja, a že bežen pregled gostovanj postreže s skoraj nostalgičnimi spomini: v veličastnem letu 2010, ko je Ljubljana za eno leto postala Unescova svetovna prestolnica knjige, se je festival začel z obiskom takrat še sveže Nobelove nagrajenke za literaturo Herte Müller v prepolni dvorani ljubljanske Drame.

Nič manj zanimivi niso bili nastopi avtorja nemške uspešnice Izmera sveta Daniela Kehlmanna, Ljubljano so tistega leta obiskali še eden najpomembnejših sodobnih ameriških avtorjev Jonathan Franzen in avstralski pisatelj in scenarist Richard Flanagan, češki avtor zabavnih uspešnic Michal Viewegh, izraelski pisatelj in publicist David Grossman.

Še pred njimi in za njimi so na ljubljanski festival zgodb prišli avtor uspešnice Trainspotting Irvine Welsh, Hanif Kureishi, škotska pisateljica Janice Galloway, avtorica gansko-nigerijskega rodu Taiye Selasi, francoski enfant terrible Michel Houellebecq, nigerijska pisateljica Chimamanda Ngozi Adichie, ruski pisatelj Vladimir Sorokin, nemški pisatelj, prevajalec in performer bolgarskega rodu Ilija Trojanov, eden najbolj priljubljenih in branih sodobnih katalonskih pisateljev Jaume Cabré, nemški literarni zvezdnik Bernhard Schlink, ruska pisateljica Tatjana Tolstoj, venezuelski pisatelj Eduardo Sánchez Rugeles, italijanski pisatelj Claudio Magris, madžarski pisatelj Péter Nádas, v Trst priseljeni nemški avtor kriminalnih romanov Veit Heinichen, eden najuglednejših poljskih pisateljev Andrzej Stasiuk, avtor Hazarskega besednjaka Milorad Pavić, eden najbolj znanih sodobnih nemških pisateljev in kronist nemške združitve Ingo Schulze, škotski pisatelj James Kelman, prva temnopolta ženska, ki je dobila nagrado man booker, Bernardine Evaristo, hrvaški pisatelj Miljenko Jergović, ukrajinska pisateljica Oksana Zabužko, avtorica knjige Terenske raziskave­ ukrajinskega seksa, »Casanova branja« Alberto Manguel in še bi lahko naštevali, v teoretskem fokusu tudi Slavoj Žižek, Terry Eagleton, Jean-Claude Milner, Umberto Galimberti in drugi.

Razpršeno veselje

Producentka je ob napovedi letošnje izdaje festivala opozorila še na drugo pomembno noto, da namreč eden najodmevnejših tukajšnjih literarnih festivalov iz leta v leto vse bolj presega meje slovenske prestolnice, z gostujočimi avtorji pa tudi meje države. Z decentralizacijo festivalskega dogajanja so festivalske dogodke razpršili v različna slovenska mesta, posebno pozornost pa festival letos namenja vključevanju vseh generacij: do starostnikov bodo pristopili z bralnimi matinejami v ljubljanskih domovih za starostnike Trnovo, Notranje Gorice, Fužine, Kolezija in Bokalce, na katerih bodo bralci in bralke varovancem domov brali iz letošnjih Fabulinih žepnic.

Najmlajšim bodo namenjene kreativne delavnice, na katerih bodo iskali nova razumevanja in interpretacije zgodb, dijake pa bodo letos nagovorili s podobami, ki vabijo k besedam, letošnja oblikovalka Fabule Tereza Prepadnik bo vodila delavnico knjižnih ilustracij, na kateri bo dijakom delila praktične nasvete o oblikovanju.