Rusija je grožnja svetovnemu miru, Evropi in Balkanu

Državni sekretar za mednarodne zadeve ter nacionalno in mednarodno varnost v kabinetu predsednika vlade Vojko Volk je ta teden obiskal Washington. O krepitvi meddržavnega sodelovanja, sodelovanju v varnostnem svetu OZN, razmerah v Ukrajini in Gazi ter konkretni pomoč na Zahodnem Balkanu se je v State Departmentu pogovarjal pomočnikom ameriškega državnega sekretarja za evropske in evrazijske zadeve Jamesom O'Brienom in pomočnico za mednarodne organizacije Michele Sison, v Beli hiši z namestnikom ameriškega svetovalca za nacionalno varnost Jonathanom Finerjem ter v Pentagonu z namestnico obrambnega ministra ZDA za politične zadeve Liso Sawyer. Nastopil je tudi na okrogli mizi v Wilsonovem centru.

»Ta hip najbolj skrbi stabilnost Bosne,«  je poudaril podobnost ameriških in naših pogledov na Zahodni Balkan. »ZDA so arhitekti daytonskega sporazuma, Amerika je posegla - prav je, da se spomnimo na to - v mesarsko klanje in trpljenje Sarajeva, ki je trajalo tri leta, ustavil ga ni nihče drug.« Na vprašanje o interesih Rusije na Balkanu je povedal, da so takšni kot drugje: »Rusija ne zmore vplivati na svet na pozitiven način, s tem da bi recimo pomagala družbam, da se razvijejo, da bi investirala, da bi pošiljala sredstva za tehnično, materialno in razvojno pomoč. Raje vpliva na svet s tem, da je grožnja svetovnemu miru, da je grožnja stabilnosti Evrope, in enako počne tudi na Balkanu: Rusija je grožnja stabilnosti Balkana.«

Putin je prvi voditelj države, ki je v Evropi po drugi svetovni vojni priključil tuje ozemlje, je poudaril.  »Aneksija je po definiciji agresiven akt ilegalne priključitve tujega ozemlja in danes vemo, da smo priključitev Krima prespali, nismo reagirali dovolj odločno, verujoč, da se bo Putin tam ustavil. Pa se ni, danes vemo, da se ni, in če hočejo danes spet nekateri verjeti, da se bo ustavil v Ukrajini, jim je treba reči, da se ne bo.«  Spomnil je na novico o prošnji samooklicane oblasti v Transnistriji Rusiji za pomoč.

Ameriška Bela hiša ponoči. Foto Barbara Kramžar

Na obisku v ZDA je omenil razprave o letošnjih ameriških volitvah, ki so morda v Evropi še bolj navzoče, ZDA imajo ta hip veliko skrbi same s seboj, je dejal, kar kaže tudi zataknitev pri financiranju Ukrajine. »Ponavadi je Amerika tista, ki očita Evropi, da premalo stori, da premalo financira, zdaj smo v obratni situaciji. Evropa je svojih petdeset milijard pomoči Ukrajini potrdila, Amerika pa ne.« Po njegovem pa ni nobenega dvoma za ameriško zavedanje, da le transatlantsko zavezništvo jamči svobodo svobodnega sveta. »Lahko se norčujemo iz tega izraza in govorimo, kar hočemo, ampak svobodni svet je ogrožen, demokratični svet je ogrožen, in ne ogrožajo ga demokracije.«

Evropa je razdeljena še zaradi drugih vprašanj in to je slab obet. »Ko reče predsednik vlade Robert Golob, da je Evropa močna, kolikor je enotna, to ni puhlica.. Dokler smo bili enotni, smo se odlično odzivali na vse grožnje Rusije, energetske, politične, vojaške in tako naprej, zdaj ko se ta enotnost drobi.« Poleg madžarskega oviranja pomoči Ukrajini, ki smo ga prebredli, je omenil nasedanje na ruske dezinformacije. »Namesto da bi pozivali Rusijo, naj neha napadati, ker je agresor, se vse več pogovarjamo na temo, ki nam jo je Rusija plasirala, ali je Rusija lahko poražena. In potem Putin reče, Rusije se ne da premagati, a jo je kdo napadel?«

Ta obrnjeni diskurz »držite lopova« je v delu javnosti uspešen in Vojko Volk je poudaril, da ne smemo nasedati na te propagandne trike. »Ena od prvih nalog, za katero se dogovarjamo tudi z ZDA, je borba zoper dezinformacije. In edini učinkoviti boj proti dezinformacijam je predstavljanje dejstev.« Slovenija je zaželen partner za pogovor tudi zaradi nestalnega članstva v varnostnem svetu OZN. Ob dogajanju v Gazi je ocenil, da Američani cenijo naš odnos, ki je usmerjen v humanitarno pomoč in iskanje kompromisa. »Zdaj se nadaljuje delo na tekstu ameriškega predloga resolucije in tam sta ključni dve stvari in mislim, da sta obe dobri. Prva je, da se ne sme pozabiti na talce in drugič, da je treba čim prej doseči premirje, jaz bi rekel takoj, če bi bilo le mogoče.«  

Predsednik slovenske vlade Robert Golob. Foto Jože Suhadolnik/delo

Zdaj ni čas za premočne resolucije, so nakazali Američani, ter Slovenijo pohvalili za humanitarne pomoči Gazi in financiranje agencije OZN za palestinske begunce Unrwa. Obisk je bil dogovorjen med srečanjem predsednika vlade Roberta Goloba in podpredsednice ZDA Kamale Harris na münchenski varnostni konferenci.