Vodenje Geoplina prevzema Matija Bitenc
Vrhu EU je v zgodnjih jutranjih urah le uspelo doseči soglasje o prihodnjih ukrepih v boju proti energetski krizi, predvsem za znižanje cene energije. Doseženi kompromis sicer ni velik preboj, saj ostajajo številne nejasnosti. Je pa vsaj sporočilo državljanom, industriji in trgom, da Unija lahko enotno sprejema ukrepe.
Po dolgih razpravah je bil potrjen načrt, da bi EU sprejela neko obliko omejitve veleprodajnih cen plina. Tako naj bi bil vpeljan »dinamični cenovni razpon za transakcije z zemeljskim plinom za takojšnjo omejitev epizod čezmernih cen plina«.
Geoplinu likvidnostno posojilo; vodenje prevzema Matija Bitenc
Skupščina Geoplina je podala predhodno soglasje za sklenitev pogodbe o posojilu, s katerim bo zagotovljena likvidnost in nemoteno poslovanje družbe, so sporočili iz Geoplinovega večinskega delničarja, družbe Petrol. Višine posojila niso razkrili. Geoplin ima tudi novo vodstvo, za glavnega direktorja je skupščina imenovala Matijo Bitenca.
Še veliko dela s podrobnostmi
To naj bi v praksi pomenilo, da se bo pri trgovanju na energetskih borzah cena gibala v nekem koridorju. Takšna ureditev po sklepih vrha ne bi smela ogrožati varnosti preskrbe z energijo. Nemški kancler Olaf Scholz, ki je skeptičen do različnih oblik kapic na cene plina, je opozoril, da Unijo čaka še veliko dela pri pripravi podrobnosti tega mehanizma.
Golob: Manj stroškov za dobavitelje in proračun
»Izkupiček je popoln, narejen je velik korak naprej,« je ob prihodu na drugi dan zasedanja dejal premier Robert Golob. Po njegovih besedah gre Evropa prvič enotno v regulacijo cen plina. To bo najprej narejeno na plinskih trgih in pozneje – če bo treba – z vpeljavo španskega modela, je pojasnil. Kot pričakuje, bodo postopki sprejemanja prvih ukrepov sklenjeni v dveh tednih. Prvi učinek kompromisa se po njegovem že vidi, saj se nadaljuje padanje cen plina. V Sloveniji so potrošniki sicer zaščiteni z regulacijo, a s padanjem cen bodo po Golobovih besedah stroški za dobavitelje in državne subvencije nižji. Tudi težave Geoplina se bodo s tem zmanjšale in morda tudi ne bo več potrebna dokapitalizacija, je še pojasnil.
»Dobili smo strateški napotek,« je ocenila predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen. Konkretne predloge in odločitve za ukrepe bosta morala pripraviti evropska komisija in svet EU. Ministri za energetiko se bodo prvič lotili tega vprašanja na zasedanju v torek v Luxembourgu.
Sistem omejitev razpona cen naj bi veljal, dokler ne bo – predvidoma do začetka leta 2023 – vpeljano novo referenčno merilo, ki bo bolje odražalo razmere na trgu s plinom. Tak korak je nujen, ker najpomembnejši indeks z nizozemskega trgovalnega vozlišča TTF ni več ustrezen, saj temelji na cenah plina, ki se pretaka po plinovodih. Na drugi strani v EU prihaja vse več utekočinjenega plina (LNG).
Drugi predvideni ukrep je postavitev najvišje cene plina v proizvodnji električne energije. Najprej naj bi naredili analizo stroškov ukrepov in koristi tega ukrepa, ki je bil že vpeljan na Portugalskem in v Španiji, zato se imenuje iberski model. Eno od tveganj, povezanih z njim, je, da utegne povečati porabo plina.
Več skupnih nakupov plina
Prihodnje leto bo v EU potekalo večje skupno kupovanje plina, ki naj bi omogočilo nižje cene dobaviteljev. Zavezujoč bo skupni nakup za 15 odstotkov polnjenja skladišč. Okrepili naj bi tudi pogajanja z zanesljivimi partnerji (Kanada, Norveška, ZDA …) z uporabo skupne tržne moči Unije. Ločena pogajanja namreč pomenijo, da države EU tekmujejo druga z drugo in višajo cene.
Kdaj bi učinke ukrepov lahko občutili državljani? Predsednik evropskega sveta Charles Michel je prepričan, da že kmalu. Dosežena enotnost EU naj bi bila jasno sporočilo trgom. Tudi Ursula von der Leyen je opozorila, da je bilo v zadnjih mesecih že veliko narejenega in da so cene plina z okoli 350 evrov za megavatno uro avgusta padle že na 120 do 140 evrov. To je po njenih besedah še vedno veliko.
Vrh EU se bo nadaljeval danes dopoldne z obravnavo drugih gospodarskih tem, podpore Ukrajini in odnosov s Kitajsko. Slovenski premier Robert Golob utegne omeniti vprašanje podelitve uradnega statusa kandidatke za članstvo Bosni in Hercegovini. To bo sicer tema na decembrskem vrhu EU.
