Jutarnji list: Zmaga političnega novinca, kot je Golob, na Hrvaškem ni mogoča
Po včerajšnjih volitvah, kjer je največ glasov dobila stranke Gibanje Svoboda Roberta Goloba, smo zbrali odzive tujih medijev na dogajanje ob slovenskih parlamentarnih volitvah.
Agencija Reuters je ob rezultatu zapisala, da je v nedeljo na volitvah izgubil »slovenski populistični premier Janez Janša« – ob njegovem imenu so omenili tudi njegove napade na medije – premagala pa ga je »okoljevarstvena stranka Gibanje Svoboda«. Reuters je še zapisal, da so bili rezultati po pričakovanjih tesni, da pa podatki za zdaj kažejo, da je Gibanje Svoboda v precejšnji prednosti pred SDS. Kot so zapisali, se stranka Roberta Goloba zavzema za prehod na zeleno energijo, za odprto družbo in pravno državo. Volilna udeležba, ki je bila skoraj 70-odstotna, je precej nad državnim povprečjem. Politični analitik Peter Merše je, tako Reuters, dejal, da je »Slovenija znova eksperimentira z novimi obrazi, z ljudmi, za katere prej še niso slišali.« Kot so ob tem citirali tudi Goloba, rezultati kažejo, da si ljudje resnično želijo sprememb in da »danes plešejo, jutri pa je nov dan, ko moramo začeti delati in opravičiti zaupanje državljanov«.
Tudi Politico na svoji spletni strani navaja, da je Janša doživel hud poraz proti novi stranki, ki je bila ustanovljena šele lansko leto. Politico citira politologa Alema Maksutija, ki je o Janši dejal, da je največji poraženec teh volitev in da pričakuje, da bo Janša izpodbijal legitimnost volitev, tako kot je podprl trditev Trumpa, da so bile volitve v ZDA lažne.
Mediji blizu SDS o ruskem vmešavanju v volitve
Mediji, ki so naklonjeni SDS, so po zaprtju volišč objavili več člankov, v katerih so trdili, da naj bi bila v volitve vpletena Rusija. Čeprav se ta trditev ni pojavila v uglednih slovenskih medijih, je Evropska ljudska stranka, katere član je Janša, v nedeljo na svojem uradnem računu tvitnila, da je zaskrbljena zaradi »možnega vmešavanja Rusije v slovenske volitve. Janše je izjavil, piše Politico, da njegovi nasprotniki podpirajo zahteve Rusije do Ukrajine, in sicer zaradi njihove leve politične usmerjenosti.
Politico piše, da je obdobje po odstopu Marjana Šarca in začetkom vlade Janše zaznamoval upad demokratičnih standardov. Nedavno poročilo Freedom House je pokazalo, da se Slovenija sooča z najmočnejšim demokratičnim upadom od vseh 29 držav, ki jih spremlja, na podlagi dejavnikov, kot so zakonodajni postopek, neodvisnost medijev in korupcija. »Škoda, ki je bila storjena v teh dveh letih, je velika. Prehod oziroma vrnitev v neko predjanševsko stanje bo zahteval čas, pričakovanja pa so velika,« je dejal Maksuti. Ta je še povedal, da je volilno obnašanje v Sloveniji »zelo spremenljivo« in dodal, da »približno 20 odstotkov volivcev na vsakih volitvah redno spreminja svoje volilne preference«.
Tudi Euronews je Janšo označil za populista in zapisal, da Janšo obtožujejo, da je pod njegovo vlado Slovenijo potisnil močno v desno. Kot so zapisali, je Janša odkrit občudovalec nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa in tesen zaveznik madžarskega premierja Viktorja Orbána, in je, odkar je prevzel oblast ob začetku pandemije, državo potisnil v desno. Gibanje Svoboda se v primerjavi z Janševo naracijo, osredotočeno na narod, zavzema za prehod na zeleno energijo in trajnostni razvoj, navaja Euronews. Liberalci so volitve označili za referendum o prihodnosti Slovenije. Trdijo, da bi Janša, če bi bil ponovno izvoljen, tradicionalno zmerni narod potisnil bolj stran od temeljnih demokratičnih vrednot EU in k drugim populističnim režimom.
La monde prav tako piše o Janši kot premierju, ki je Sloveniji popeljal še bolj v desno in se soočal z obtožami o drsenju k avtoritarni vladavini v slogu svojega zaveznika Orbana. Bil je tudi pod drobnogledom EU ob poročilih, da je pritiskal na nasprotnike in javne medije ter nameščal ljudi, lojalne njegovi SDS, na ključne položaje za nadzor nad državnimi institucijami.
Guardian je v naslovu zapisal, da je liberalni novinec Golob premagal sedanjega populističnega premierja. »Naš cilj je bil dosežen. Zmaga, ki nam bo omogočila, da državo popeljemo nazaj k svobodi,« so citirali besede zmagovalca Goloba. »Ljudje si želijo sprememb in so izrazili zaupanje v nas kot edine, ki lahko prinesemo te spremembe,« je dejal Golob, ki je sicer v izolaciji. Guardian v prispevku povzema besede političnega analitika Mihe Kovača, ki je dejal, da so bili to glasovi »proti Janši«. »Proti poti v Madžarsko, proti neliberalni demokraciji v Sloveniji in vladi, ki si želi podrediti javne medije in nadzor na pravom«. Politični analitik je sicer opozoril, da Gibanje Svoboda z Golobom na čelu nima izkušenj z vlado oz. vladanjem, četudi bodo lahko sodelovali z bolj izkušeno stranko SD. »Stranka je kot podjetje, ki ima strmo rast. Nima nobene infrastrukture, nobenega znanja, ljudi, ki bi znali delati v parlamentarnih telesih,« je dejal Kovač.
Deutsche Welle je včeraj na svoji spletni strani zapisal, da je 63-letni Janša zaveznik nacionalističnega madžarskega premierja in oboževalec nekdanjega ameriškega predsednika Trumpa. Zapisali so tudi, da je premierja korupcijski škandal prisilil s položaja premierja le leto dni po njegovem drugem mandatu.
Janša se je od prevzema funkcije leta 2020 soočaL s protivladnimi protesti, na deset tisoče ljudi ga je obtožilo avtoritarnosti. Prav tako je prišel v konflikt z Brusljem zaradi svojih potez, da bi za več kot leto dni ustavil financiranje nacionalne tiskovne agencije STA, in tudi zaradi zamud pri imenovanju tožilcev. Se ja pa Janša, kot piše Deutsche Welle, pred kratkim oddaljil od Orbana, ki je prav tako v sporu z EU zaradi pomislekov o pravni državi; in sicer s tem, ko je zavzel ostro stališče Rusije zaradi njene invazije na Ukrajino.
Hrvaški mediji s prvimi komentarji slovenskih volitev
Hrvaški mediji so nedeljske državnozborske volitve v Sloveniji temeljito pospremili, tudi že s prvimi analizami volilnega izida in njegovih posledic. Jutarnji list izpostavlja, da zmaga političnega novinca, kakršen je Robert Golob, na Hrvaškem praktično ni mogoča, na N1 pa je padla ocena, da je poraženec volitev na nek način tudi hrvaški premier.
»V Sloveniji je že dolgo povsem normalno, da nekdo nekaj tednov pred volitvami ustanovi stranko in nato zmaga na parlamentarnih volitvah,« je dan po prepričljivi zmagi Gibanja Svoboda Roberta Goloba na državnozborskih volitvah za Jutarnji list ocenil strokovnjak za mednarodno politiko, profesor z zagrebške Fakultete političnih znanosti Višeslav Raos.
Nedeljski volilni razplet v Sloveniji ga tako ni presenetil. »Slovenski mediji in tudi slovenski volivci so veliko bolj kritični do političnih strank, v smislu da se jim ni težko odmakniti od nekih uveljavljenih vzorcev glasovanja,« je ocenil.
Na Hrvaškem je drugače, tam zmaga političnega novinca, kakršen je letos Golob, pred tem pa sta bila Miro Cerar in pred štirimi leti Marjan Šarec, ni ravno verjetna. Razlog za to vidi v različni tranziciji.
Tranzicija v Sloveniji »se je začela veliko prej, že v 80. letih, in oni nimajo tako izrazite ločnice, ki bi predstavljala dve veliki stranki leve in desne strani, kar je povezano z razumevanjem zgodovine, socializma, druge svetovne vojne.«
Janša in SDS edina konstanta na slovenski politični sceni
In »čeprav se je zaradi Janeza Janše vrnila zgodba o komunistih, lustraciji in podobnih temah, ta naracija ni postala prevladujoča«, pravi. Janša in SDS sta v tem smislu »edina konstanta na slovenski politični sceni«, a nikoli nista postala tako dominantna kot HDZ na Hrvaškem, saj se je ta zrasla z ustvarjanjem hrvaške države in obrambo v vojni. Zato Sloveniji nima ukoreninjene strankarske tradicije in Slovenci lahko »zelo hitro 'preklapljajo' stranke ter se zbirajo okoli nekih v družbi priljubljenih oseb«.
Za hrvaški N1 je medtem volitve v Sloveniji pokomentiral poslanec zeleno-leve platforme Zmoremo Bojan Glavašević, ki je med drugim izpostavil, da je njihov poraženec na nek način tudi hrvaški premier Andrej Plenković. To je dejal v komentarju ocen, ki so se zvrstile po družbenih omrežjih, da je poraženec nedeljskih volitev tako v Sloveniji kot Franciji ruski predsednik Vladimir Putin.
Kot je spomnil, sta bila tako premier Janša kot skrajno desna francoska političarka Marie Le Pen, ki jo je v drugem krogu predsedniških volitev premagal sedanji predsednik Emmanuel Macron, v EU veljala za zaveznika madžarskega premierja Viktorja Orbana in posledično tudi Putina.
Dodal je, da z menjavo oblasti v Sloveniji prihajajo spremembe, kar bo zanimivo tudi v kontekstu slovensko-hrvaških odnosov, pri čemer je spomnil na dober odnos Janše in Plenkovića. »Rekel bi, da je tudi Plenković poraženec volitev v Sloveniji. Bil je blizu z Janšo, podprl ga je v kampanji, očitno sta imela odličen odnos in tega očitno ne bo več,« je dejal. Dodal je, da je Golob že napovedal spremembe tudi v zunanji politiki Slovenije, vendar pa ni še povsem jasno, kaj to pomeni; tudi glede vprašanja meje in Piranskega zaliva ter ribolovnega spora ne.
Večernji list se je medtem posvetil predvsem Golobu, o katerem doslej vsaj na Hrvaškem ni veliko znanega. Med drugim so ga označili kot človeka, ki je že leta blizu strankam liberalne sredine, še iz časov Janeza Drnovška, a se je profiliral kot dolgoletni uspešen direktor energetskega podjetja GEN-I.
