Pogozditev požganega Krasa na drugačen način
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je sprejelo osnutek sanacijskega načrta za pogozditev pogorišča na Krasu, je poročalo Delo. Načrta pogozdovanja ne poznam – če se računa na pogozditev celotnega območja, ni najbolj primerno.
Drevo na dan prek listov odda v ozračje tudi do sto litrov vode. Če odpišemo slabe dneve, odpišemo zimo, lahko nekako računamo, da je v letu okoli 150 dni lepega razmeroma toplega vremena, ki omogoča izparevanje vode iz drevesa. Naj eno drevo na Krasu dnevno odda le 40 litrov vode, to pomeni, da na leto v ozračje odda 6000 litrov vode. (Kras je vroč in je verjetno izhlapevanje vode večje, kot sem zapisal.) Požgana površina Krasa je ogromna in na njej bo veliko novih dreves, ki bodo oddajala vodo v ozračje.
Dejstvo pa je, da vsa voda konča v morju. Ali ne bi bilo primerno narediti manjšega pogozdovanja in hkrati zgraditi več med seboj povezanih sončnih elektrarn? Zakaj razmišljam tako? Zato, ker deževnico večinsko odvzamejo drevesa in posledično ni večjega pretoka deževne vode v podtalje, ki verjetno s tega območja konča nekje ob morju. Tudi odpadno listje zadržuje del vode po dežju v zgornjih plasteh zemlje, ki pa pozneje izhlapi v ozračje (samo spomnite se letošnjih razpok v zemlji zaradi suše; razpoke povedo, da je vrhnja zemljina postala suha in voda je šla v ozračje). Morda je zaradi gozdov na Krasu tako malo vode za obalna naselja. Bilo bi vredno barvati deževnico na pogorišču, morda kakšne odtoke, in opazovati, kam se izliva voda s pogorišča. Morda se izliva ravno tja, kjer je najbolj deficitarna.
Predlagam torej kombinacijo sončnih elektrarn in pogozditve. Naj se pri pogozditvi pogozduje s črkami. Naj se z drevesi zapiše, recimo, Kras in napis bo viden iz zraka (umetniško delo). V sedanjem času EU daje veliko nepovratnih sredstev za elektrarne. Naj Slovenija uspešno sprejme sredstva EU za sončne elektrarne.
Kako se bo odločila stroka, pa bomo videli v prihodnosti.
Poudarjam, da je zapis moje osebno mnenje.
