Uspešno razbijajo predsodek, da so domači avtorji dolgočasni
Primorske knjižnice so na svetovni dan knjige vstopile v 16. bralno akcijo Primorci beremo. V želji, da bi se čim več bralk in bralcev odločilo sodelovati v bralni znački za odrasle, so zanje pripravili zanimiv seznam, na katerem je letos 88 naslovov slovenskih avtorjev. Gre za prozna in pesniška dela različnih vrst in žanrov, tudi e-knjige. Za uspešen zaključek akcije je treba prebrati pet proznih del in eno pesniško zbirko.
Bistvo projekta Primorci beremo ostaja vsa leta enako, in sicer spodbuditi ljudi k branju izvirnega slovenskega leposlovja. Na priporočilnem seznamu so zato izključno domači avtorji. Po besedah bibliotekarke Metode Jereb, ki v idrijski mestni knjižnici in čitalnici koordinira projekt, želijo s tem razbiti mit, da so slovenski avtorji dolgočasni, neberljivi, zamorjeni.
Glede na to, da se bralci tudi po koncu projekta radi vračajo med »domače« police, jim to očitno odlično uspeva. »Da bi dosegli čim širši krog bralcev, skrbimo, da je bralni seznam res pester in privlačen. Nanj uvrstimo tako romane kot kratko prozo, kriminalke, potopise, zgodovinske romane, pa tudi poezijo,« poudarja Metoda Jereb. Vedno dodajo na seznam mladinska in poljudnoznanstvena dela, da bi dosegli čim širši krog bralcev, ob tem pa ne pozabijo izpostaviti primorskih avtorjev.
Jubileja dveh »stoletnikov«
Letos bo bralna značka za odrasle, kot projekt mnogi imenujejo, v znamenju dveh jubilejev. Decembra bo minilo sto let od rojstva pesnika Karla Destovnika - Kajuha, zato je na bralnem seznamu knjiga Enaindvajset pesmi za enaindvajset let življenja. Pesniku, prevajalcu, uredniku in novinarju Jožetu Šmitu, ki bi 1. februarja praznoval sto let, pa se bodo poklonili z izpostavitvijo njegove izbrane lirike.
Kot je dodala Metoda Jereb, so slovenski avtorji vedno bolj popularni in vse bolj brani, zasluga za to gre po njenih besedah tudi zelo kakovostni ponudbi knjižnih del: »Prav gotovo pa smo velik delež zvestih bralcev slovenskega leposlovja v vseh teh letih pridobili s projektom Primorci beremo. Velikokrat slišimo od bralcev, da nikoli niso brali slovenskih avtorjev, z našim priporočilnim seznamom pa so uspešno premagali ta predsodek.« Bralci največkrat posegajo po kriminalkah, priljubljena sta zlasti Tadej Golob in Avgust Demšar, pa po nominiranih ter nagrajenih knjigah. Knjižničarke na priporočilni seznam prav zato redno uvrščajo tudi starejše klasike, kakršna so recimo Ježkovi Butalci.
Lani je v projektu Primorci beremo sodeloval 1001 bralec oziroma bralka iz desetih primorskih knjižnic: Knjižnice Cirila Kosmača Tolmin, Mestne knjižnice Izola, Osrednje knjižnice Srečka Vilharja Koper, Mestne knjižnice in čitalnice Idrija, Lavričeve knjižnice Ajdovščina, Goriške knjižnice Franceta Bevka Nova Gorica, Narodne in študijske knjižnica Trst s Slovensko knjižnico Damirja Feigla v Gorici, Mestne knjižnice Piran, Knjižnice Bena Zupančiča Postojna in Knjižnice Makse Samsa Ilirska Bistrica. Skupaj so prebrali 7148 proznih in pesniških del, kar je 32 odstotkov več kot leta 2020.
Branje v maternem jeziku je danes ključnega pomena za ohranitev slovenskega jezika in utrjevanje občutka pripadnosti skupnemu kulturnemu prostoru, je negovanje zapisane, govorjene, slovenske, domače besede, ki jo gradijo slovenski ustvarjalci. Patricija Višnjevec, direktorica Mestne knjižnice Piran
Največkrat izposoje knjige v lanskem letu so bile Devica, kraljica, vdova, prasica pisateljice Erike Johnson Debeljak, Kurji pastir Ferija Lainščka, biografija o Racu Petre Pogorevc in Virus Tadeja Goloba. Med letoma 2007 in 2021 je 12.905 sodelujočih prebralo 99.339 knjig slovenskih avtorjev. Lani je knjižno priznanje za najmanj pet prebranih proznih del in eno pesniško zbirko prejelo 783 sodelujočih.
Na vprašanje, kako bi bralke in bralce povabila k sodelovanju v projektu Primorci beremo – potekal bo do začetka novembra, nato sledijo druženja z ustvarjalci in podelitve posebnih priznanj in nagrad – Metoda Jereb odgovarja: »Prav gotovo bodo prijetno presenečeni nad obilico dobrega branja, ki ga seznam ponuja. Predvsem pa je branje koristno in v tem času, ko se vse dogaja tako hitro in nas ta vrtinec večkrat posrka vase, je branje dobre knjige tisto, kar nas ustavi in umiri. Knjiga nam podari čas zase. Širi nam obzorje, nas spodbuja k razmisleku in nam večkrat tudi odpira oči.«
V nekaterih knjižnicah so bralno akcijo že pospremili z dogodki oziroma srečanji z avtoricami in avtorji, veliko bralnih omizij se bo zvrstilo v prihodnjih tednih. Zaposleni v knjižnicah se zato veselijo dejstva, da smemo in zmoremo brati. Vsak zase in hkrati skupaj.
