Umrl je Slavo Vajt – snemalec, direktor fotografije, režiser in scenarist

Soustvaril je filmske klasike, kot sta Cvetje v jeseni in Boj na požiralniku. Letos je za življenjsko delo prejel nagrado iris Združenja filmskih snemalcev.
Fotografija: »Če želi dobro delati, morata biti filmski snemalec in kamera eno bitje. Morata se združiti v eno bitje in bosta naredila nekaj lepega,« je Vajt dejal ob prevzemu nagrade iris za življenjsko delo. FOTO: Jure Eržen/Delo
Odpri galerijo
»Če želi dobro delati, morata biti filmski snemalec in kamera eno bitje. Morata se združiti v eno bitje in bosta naredila nekaj lepega,« je Vajt dejal ob prevzemu nagrade iris za življenjsko delo. FOTO: Jure Eržen/Delo

V 88. letu starosti je umrl vsestranski filmski ustvarjalec (snemalec, direktor fotografije, režiser in scenarist) Slavo Vajt, so sporočili z RTV Slovenija.

Vajt se je najprej posvetil fotografiji in v 60. letih prejšnjega stoletja služboval kot fotografski mojster v Moderni galeriji Ljubljana, nato pa bil več kot tri desetletja snemalec, direktor fotografije, režiser in scenarist TV Slovenija. Kot snemalec je sodeloval tudi s studiem Viba Film Ljubljana.

Podpisal se je pod več kot ducat avtorskih dokumentarcev, med katerimi sta poleg filma Zlomljeni jarem?, v katerem slikovito razmišlja o svojem doživetju Andaluzije, tudi dokumentarca Dežela viharjev in Dežela tisočih resnic. Posnel je vrsto drznih projektov, kot je spremljanje prvega slovenskega vzpona na Mount Everest. Leta 1980 je o tem posnel avtorski dokumentarec Sagarmatha, ki je bil nagrajen na mednarodnem filmskem festivalu v San Sebastianu. Med številnimi filmi, ki jih je Vajt soustvaril, pa so slovenske klasike Cvetje v jeseni, Povest o dobrih ljudeh in Boj na požiralniku.

Za svoje delo je prejel vrsto nagrad, med drugim srebrni plaketi Metoda Badjure za filma Zmagujoča podoba narcisa in Opre Roma ter nagrado na mednarodnem festivalu televizijskega filma v Sofiji leta 1984 za dramo Pasja pot.

Leta 2015 je založba Sanje izdala Vajtovo knjigo Poti in brezpotja, ki združuje njegove potopise, zgodbe in utrinke. Kot so ob izidu dela zapisali pri založbi, je Vajt »človek, v katerem se pretakata tišina mirnega sidrišča in radoživa nomadska razprtost za vse, kar se lahko pojavi v svetovih, ki jih srečuje, preči in jim pričuje«.

Letos je Vajt ob prevzemu nagrade iris za življenjsko delo med drugim dejal: »Če želi dobro delati, morata biti filmski snemalec in kamera eno bitje. Morata se združiti v eno bitje in bosta naredila nekaj lepega.«

Preberite še:

Komentarji: