ZZZS odklonilen do ministrove reforme
Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) ni naklonjen prvima reformnima zakonoma, ki ju je predložil minister Danijel Bešič Loredan v javno razpravo. Upravni odbor ZZZS nasprotuje predlogu zakona o zavodu za zdravstveno zavarovanje in pričakuje, da se vsi postopki v zvezi s tem zakonom ustavijo, ministrstvo pa poziva, da pristopi k celoviti prenovi zdravstvenega sistema. Ob zakonu o zdravstvenem informacijskem sistemu pa imajo številne pomisleke in dopolnitve. Oba zakona bo danes obravnavala skupščina ZZZS na izredni seji.
Nepotreben zakon
Upravni odbor ZZZS, ki ga vodi sindikalistka Irena Ilešič Čujovič, ne vidi niti najmanjše potrebe, da bi predloženi zakon o ZZZS sprejeli. »Predlog zakona v ničemer ne rešuje težav, s katerimi se spopadajo zavarovane osebe,« prav tako »ne prinaša ničesar za sistem kot tak,« je zapisano v mnenju, ki ga bo obravnavala njegova skupščina. Mnenje za ustavitev postopkov je upravni odbor utemeljil na 21 na gosto natipkanih straneh.
Ustavna spornost in zmanjševanje pravic
Prvi sklop pripomb se nanaša na določbo, da Republika Slovenija v prihodnje ne bo odgovorna za prevzem obveznosti ZZZS, kar je po mnenju ZZZS v nasprotju z ustavo. Po ustavi je namreč država dolžna ne zgolj urejati obvezno zavarovanje, ampak je odgovorna za delovanje obveznega zavarovanja, kar pomeni tudi odgovornost za financiranje iz državnega proračuna.
»Dejstvo je, da sedanji viri ne zadoščajo za pokrivanje izdatkov obveznega zavarovanja, kar pomeni takojšnjo destabilizacijo in motnjo v financiranju pravic,« opozarjajo v ZZZS in poudarjajo, da bo v prihodnjih letih primanjkovalo 500 milijonov evrov za enak obseg pravic, kot ga imamo danes, pri tem pa problematika financiranja v tem zakonu sploh ni rešena, čeprav je glavni namen zakona prav financiranje. Ker predlog zakona tega ne ureja, se postavlja vprašanje zmanjševanja zdravstvenih pravic, na primer kot zniževanje standarda, je zapisano v mnenju o zakonu, ki ga je pripravila ekipa Bešiča Loredana.
500
milijonov evrov bo manjkalo v prihodnjih letih za zagotavljanje današnjih zdravstvenih pravic
Umik dolžnosti državnega proračuna, da pomaga financirati zdravstvo, je tudi v diametralnem nasprotju z ureditvijo istega vprašanja obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, še spomnijo v ZZZS.
Politični prevzem blagajne
Drugi sklop pripomb se nanaša na zmanjšanje samostojnosti ZZZS kot izvajalca javne službe, kar bi lahko označili kot »politični prevzem« zdravstvene blagajne. To zdaj upravljajo predstavniki tistih, ki vplačujejo denar – delodajalcev, zavarovancev in v manjšem številu vlade. Po novem bi veliko večjo vlogo v upravljanju denarja za zdravstvo kot do zdaj dobilo ministrstvo oziroma vlada.
Tretja velika vsebinska pripomba se nanaša na namero zakona, da prelaga na ZZZS naloge, ki ne sodijo med naloge izvajalca javne službe obveznega zavarovanja, na primer skrb za izboljšanje kakovosti, razvijanje novih programov za izboljšanje zdravstvenega stanja bolnikov, nadzor pooblastil za dostop do zdravstvenih podatkov in drugo.
Digitalizacija – vsi podatki o vseh ljudeh
Drugi reformni zakon – zakon o zdravstvenem informacijskem sistemu – se mora po mnenju ZZZS močno spremeniti in popraviti, da bo izvedljiv. Po predlogu bo ZZZS skupni upravljavec vseh zbirk podatkov s področja zdravstva, obdelovalec, uporabnik in nadzornik vseh podatkov ter financer javnega podjetja, ki bo določeno za digitalizacijo zdravstva.
ZZZS nasprotuje zakonu o ZZZS in pričakuje umik.
Zakon je neustaven in finančno nevzdržen.
Zakon o digitalizaciji potrebuje številne spremembe in dopolnitve.
V tem sistemu naj bi se obdelovali vsi zdravstveni podatki vseh oseb, vključenih v zavarovanje in zdravstveno obravnavo. ZZZS meni, da mora tako obsežna sistemska sprememba potekati celovito, premišljeno in ob aktivnem sodelovanju vseh deležnikov. Opozarja, da zakon na številnih mestih ne vsebuje dovolj jasnih rešitev in je tudi nerazumljiv, popisuje ZZZS v pripombah na 13 straneh.
