Pomisleki o dvigu plačnega razreda za zdravnike v PKP10

Samo zdravniki in zobozdravniki bodo med vsemi poklicnimi podskupinami v javnem sektorju lahko dosegli 63. plačni razred, za vse druge pa meja ostaja pri 57. plačnem razredu. To določilo, ki ga je koalicija z amandmajem pripeljala v PKP10, po mnenju opozicije in tudi večine sindikatov ne more biti del interventne zakonodaje za blažitev posledic epidemije, kot še velik del drugih dopolnil ne. Vseeno jih bo državni zbor v ponedeljek potrjeval na izredni seji.

Priznanje predsednika parlamentarnega odbora za finance Roberta Polnarja, da je 75 odstotkov od več kot 90 vloženih amandmajev na predlog zakona o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, blažitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic covida-19 (PKP10) nesprejemljivih ter brez povezave s krizo zaradi covida-19, a jih bo vseeno sprejel v postopek, je bila kaplja čez rob za predstavnike SD, Levice, SAB in LMŠ, ki niso bili uslišani v svojih opozorilih o nedopustnosti dopolnil, ki niso skladne s poslovnikom, in o nezakonitosti postopkov. Čeprav je v predlogu nekaj rešitev, ki jih podpirajo, kot so, denimo, novi solidarnostni dodatki za ranljive skupine, so sejo odbora obstruirali, koalicija pa je po tem, brez njihovih pripomb in kljub zelo številnim opozorilom zakonodajno-pravne službe državnega zbora, sprejela osnovni predlog s svojimi dopolnili ter vse skupaj ocenila kot primerno za nadaljnjo obravnavo.

Posebno sporna se zdi opoziciji umestitev posega v zakon o sistemu plač v javnem sektorju (v prvotni predlogu PKP10 ta zakon sploh ni omenjen) – koalicija si je zamislila, da bi ga spremenili tako, da bi, kot smo že poročali, le v podskupini E1, v kateri so zdravniki in zobozdravniki, javni uslužbenci lahko dosegli 63. plačni razred (osnova je 5010 evrov bruto). Omejitev pri 57. plačnem razredu (3960 evrov bruto), ki velja za vse druge podskupine, se zanje ne bi uporabljala do 31. decembra 2022. Utemeljitev za to pa se glasi, da gre za izpolnitev vladne zaveze iz stavkovnega sporazuma, podpisanega leta 2016.

Zakonodajno-pravna služba državnega zbora je izrazila zadržke, saj nikjer ni utemeljeno, zakaj je člen v PKP10, kako naj bi bilo razlikovanje med različnimi poklicnimi podskupinami javnih uslužbencev upravičeno, po drugi strani pa tudi ne pojasnjuje, zakaj je izjema le do konca leta 2022. »To, kar se dogaja na seji odbora, je najnižja točka slovenske države in državnosti, ker so oblastniki pokazali, da se mirno požvižgajo na to, kaj piše v ustavi in kaj pravi zakonodaja,« je bil kritičen Luka Mesec (Levica). Po njegovih besedah je to demontaža pravne države. »Ne glede na to, da so amandmaji nedopustni, bo koalicija z večino preglasovala opozicijo in sprejela zakon, ki že na začetku ne bo skladen z ustavo,« je poudaril Matjaž Han (SD).

Za Fides prvi korak, za druge nesprejemljivo

Predsednik zdravniškega sindikata Fides Konrad Kuštrin je ta člen ocenil za prvi korak, predvsem po aneksu, ki ga je vlada podpisala s predstavniki zdravstvene nege, a daleč od tega, da bi bila rešitev. Zdravniki, kot je znano, vztrajno zagovarjajo izstop iz enotnega plačnega sistema.

Za uresničitev zapisanega bodo morali odpreti pogajanja o kolektivni pogodbi, o kateri je mogoč dogovor, da se zdaj uvrščeni v najvišji, 57. plačni razred (35,5 odstotka vseh zdravnikov) premaknejo za šest razredov navzgor, tisti, ki so nižje, pa za celo več. Sklepati je, da je rok trajanja določila povezan s pričakovanjem, da se v tem času uredi kolektivna pogodba. V prvih osmih mesecih tega leta je bila povprečna izplačana plača zdravnika po podatkih ministrstva za javno upravo 4960 evrov bruto.

Po drugi strani se je Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije odzvala, da ne bodo dopustili popolnega razkroja plačnega sistema in zvišanja plač zgolj za elito. Če bo PKP10, ki, po njihovih besedah, predstavlja nezdružljivo in škodljivo mešanico posegov v sistemske zakone, v človekove pravice in pravice zaposlenih, z »zdravniškim amandmajem« sprejet, napovedujejo ponovno vložitev zahteve za oceno ustavnosti. V pogajalski skupini reprezentativnih sindikatov javnega sektorja pa opozarjajo, da morajo biti posegi v zakon o sistemu plač tako predmet usklajevanja s sindikati kot obravnave na svetu za plače v javnem sektorju. Sami odpravi omejitve najvišjega plačnega razreda načelno ne nasprotujejo, nesprejemljivo pa je, da zadeva eno samo podskupino, saj za to ni nikakršnega utemeljenega vsebinskega razloga, takšna različna obravnava pa ni skladna s 14. členom ustave.

Pogrešajo čakanje in skrajšani delovni čas

Na različne dele PKP10 se je s pripombami odzvalo več akterjev na različnih področjih. Gospodarska zbornica Slovenije pogreša ponovno uvedbo subvencioniranja čakanja na delo in delnega povračila nekritih fiksnih stroškov, podaljšanje ukrepa subvencioniranja skrajšanega delovnega časa, vse z nekoliko drugačnimi merili kot v preteklosti. Spet so opozorili na položaj industrije sejmov in srečanj ter predlagali pomoč zanjo.

Pričakovati je, da bo na plenarni seji več izmenjave mnenj o pravnih podlagah, ki se vzpostavljajo tako za šolanje na daljavo kot za ureditev zbiranja, opravljanja dela, prometa blaga in izvajanja storitev z odloki kot tudi za, tako je napovedal minister za finance Andrej Šircelj, sprejetje odločitve omejevanja vstopa v Slovenijo iz tretjih držav, ki imajo slabo epidemiološko sliko.

Infografika Delo