Jezikovna ordinacija: 24 ur na dan, 7 dni na teden
Iskati na Franu ali najti na Franu sta postali od zagona slovarskega portala že ustaljeni besedni zvezi, zasidranost tega jezikovnega pomočnika v zavesti čedalje večjega števila uporabnikov pa potrjujejo tudi številke. V osmih letih je Fran zabeležil skoraj tristo milijonov poizvedovanj, v zadnjem času približno 300.000 na dan. Skoraj podvojilo se je tudi število slovarjev in za četrt milijona povečalo število gesel. Lani so uporabniki največkrat poiskali besedo opolnomočiti.
Število slovarjev na portalu Fran se je od leta 2014 z dvajsetih povečalo že na 44, število slovarskih sestavkov pa s 500.000 na skoraj 755.000. »Zlasti v zadnjem letu se je zelo povečala obiskanost Frana, imeli smo kar dvesto milijonov novih iskanj. Samo od včeraj popoldne do danes zjutraj jih je bilo 230.000,« je nekaj podatkov nanizal predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU dr. Kozma Ahačič, ki bedi nad portalom. Na strokovnem srečanju Fran po kovidu, kakor so ga poimenovali, so predstavili novosti tako za naključne obiskovalce kot tudi za zahtevnejše uporabnike ali slovaroljubce, kakor jim pravi Ahačič.
V zadnjih letih je Fran prodrl pri googlovih rezultatih: je na prvem mestu takoj za fotografijami in Wikipedijo, ter tako bliže tudi obiskovalcem spleta, ki ga morda še ne poznajo. Za jezikoslovce je, kot je dodal Ahačič, zelo pomemben neposreden stik z uporabniki, zato postaja Jezikovna svetovalnica, v kateri raziskovalci inštituta za slovenski jezik odgovarjajo na njihova vprašanja in dileme, pravzaprav samostojen korpus.
Kot primer je navedel besedo distopija, ki je sicer priljubljena v romanopisju, a je na Franu ni bilo. Zato so jo najprej definirali v Jezikovni svetovalnici, od koder je prešla v Sprotni slovar slovenskega jezika, od tam pa bo zaradi že zelo razširjene rabe v besedilih najbrž romala v eSSKJ.
Kako se je mogoče odzvati na dogodke, smo lahko spremljali tudi ob smrti britanske monarhinje Elizabete II., ko so jezikoslovci še isti dan dodali pravopisno razlago imena novega kralja Karla III., dotlej prestolonaslednika princa Charlesa. »S tem smo preprečili zmedo, ki bi lahko nastala. Včasih je torej tudi takšen hiter odziv z normativnega vidika utemeljen,« je pojasnil Ahačič.
Jezik kot pričevalec časa
Naše vsakdanje težave in zanimanja se sicer najprej pokažejo v Sprotnem slovarju slovenskega jezika, ki ga ureja dr. Domen Krvina, in to se je potrdilo zlasti v zadnjih pandemski letih. »Slovarji so danes na splošno bolj odzivni, sprotni pa še posebej. V prvem letu pandemije, zlasti pomladi, je dotok predlogov uporabnikov najprej nekoliko usahnil, saj so ljudje več iskali po drugih virih, niti ne korpusih. Potem so se začeli pojavljati izrazi, ki sodijo na strokovno področje medicine, kakršna sta prebojna okužba ali kohortna izolacija, in nekateri so prešli v širšo, splošno rabo, ne nujno povsem pravilno rabo. Drugo leto pa je izrazito zaznamovala problematika, povezana s cepivi in cepljenjem, kot so imunski pobeg in prebojne okužbe, ter tvorjenke, denimo anticepilec, proticepilec, procepilec …« je naštel Krvina, ki skupaj s sodelavci med predlogi skrbno odbira zrno od plevela. Obdobje koronavirusa je hkrati v ospredje postavilo besede, ki smo jih sicer poznali, a precej manj uporabljali, takšna je na primer pandemski.
Vse to je za nami in bo ostalo kot zapis nekega časa, ki ga je mogoče podoživeti tudi na Franu oziroma njegovi različici covid-19, kjer so za osvežitev spomina spravljene besede, kakršne so alfakoronavirus, brezstični, (socialna) distanca, helikopterski (denar), izolacija, koronabedak, koronahumor, koronapanika, predihavanje, samoosamitev in dobri stari SARS-CoV-2.
Ko se je življenje vrnilo v ustaljene tirnice, nas vznemirjajo druge teme, in to čuti tudi sprotni slovar. »Tako se sprašujemo o antiutopiji, se trudimo za brezogljičnost, brezpapirno poslovanje, kompostabilnost materialov in postavljamo vetrne farme, za varčevanje z gorivom uporabljamo coasting, jemo brunch (lahko s šakšuko), se borimo s hektičnim vsakdanom, presojamo instagramabilnost fotografij (in prostorov), občudujemo učinkovitost kanaderja pri gašenju, delo mozaicistke in likinje v romanih, spodbujamo meritokracijo, mikromobilnost, paraplavalce in vse druge parašportnike, skrbimo za redno odsesavanje zraka iz prostorov, obenem pa ne kliknemo na vsako vabo za klike,« je nove vsebine in nove teme slikovito opisal Domen Krvina.
Rastoči slovarji
Po nekaj besed, ki jih zapišejo v sprotni slovar, preide tudi v eSSKJ, rastoči spletni slovar slovenskega knjižnega jezika, pri katerem je ključno merilo pogostost uporabe v besedilnih korpusih. eSSKJ, ki ima v primerjavi s tiskano različico prednost neomejenega prostora, je letos bogatejši za skoraj 500 slovarskih sestavkov enobesednih iztočnic različnih besednih vrst, 176 slovarskih sestavkov, ki opisujejo stalne besedne zveze, in 82 slovarskih opisov frazeoloških enot, je povedal dr. Janoš Ježovnik, vodja Leksikološke sekcije in raziskovalec pri pripravi eSSKJ.
Najbolj iskane besede v lanskem letu
Leta 2022 so uporabniki največkrat poizvedovali za besedami opolnomočiti, govedo, delo, odmev, pokorščina, načelo, očut, prevajalnik, beseda in bolezen, če navedemo prvih deset. Med najbolj iskanimi novimi pa je bila beseda bot – kot skrajšava za robot, ki je postala ena od kandidatk za besedo leta 2022. Do 20. januarja, ko jo bodo razglasili, je še mogoče oddati glas na spletni strani beseda-leta.si. Do zdaj je bilo oddanih dva tisoč glasov. Samo do ponedeljka pa je še čas za pesem leta, ki mora vsebovati vseh enajst besed finalistk. Vsi, ki se bodo uspešno spopadli z izzivom, lahko svoje rime pošljejo na naslov beseda.leta@zrc-sazu.si.
Posebej so opozorili na bogato bero medmetov, besedne vrste, ki se giblje na obrobju jezikovnega sistema in je zato za slovaropisce poseben izziv. Z njim se je spoprijel akademik dr. Marko Snoj in medmete med tem procesom, ko je bilo sklepati, tudi vzljubil. Navsezadnje jih uporabljamo predvsem za izražanje čustev, torej za to, za kar je naš na razumu temelječi jezik preveč okoren. Povedano drugače, pravi Snoj: »Osrednji, eksaktnejši in storilnostno naravnani del jezika je kot epika, medmeti so kot lirika.« Izmed 97 objavljenih predmetnih sestavkov (več kot 80 jih je še v delu) je natrosil tudi nekaj primerov. Recimo brrr, ki z značilnim tresenjem ustnic in pridruženim glasom izraža, da govorca zebe. »In ker je mraz človeku mrzek, lahko isti medmet metaforično izraža tudi nekaj, kar se nam gnusi oziroma vzbuja grozo, odpor,« je ponazoril.
Fran po kovidu je dobil tudi posodobljeni ePravopis, ki prinaša več kot 700 novih slovarskih sestavkov (teh je zdaj skoraj 9000). Kot je poudarila pravopiska dr. Helena Dobrovoljc, so novosti umeščene v obliki problemskih sklopov, ki so opisani v več kot 90 kategorijah. Lani so bila težišče obravnave slovenska, poslovenjena in tuja zemljepisna imena, predvsem v poglavju Velika in mala začetnica. Prav ta mesec se sicer začne javna razprava o novih poglavjih slovenskega pravopisa, natančneje Pravopisa 8.0. Bistveno manj resno pa bodo jezik (in portal Fran) obravnavali štirje kratki filmi v slogu Montyja Pythona, ki jih bodo premierno po napovedi Kozme Ahačiča predstavili 21. februarja v Kinoteki.
Novi in posodobljeni
Na Franu so se eSSKJ in ePravopisu, rastočima slovarjema, ki popisujeta sodobni slovenski knjižni jezik, pridružila zgodovinski Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja (eSSKJ16), ki bo prav tako vsako leto prinašal podatke o novih besedah. Pridobitev za tiste, ki jih zanima zgodovina slovenskih besed, je tudi slovar besed Hipolita Novomeškega iz let 1711 in 1712, ki je zdaj dostopen v obliki iskalnika po skenirani kartoteki, so poudarili na ZRC SAZU. S skoraj 33.000 sestavki je Hipolitov slovar najobsežnejši zgodovinski slovar na Franu. Nova sta še terminološka slovarja, kamnarski in davčni.
Med sedmimi posodobljenimi rastočimi slovarji sta tudi Slovar neglagolske vezljivosti v slovenščini, ki ima več kot 110 novih slovarskih sestavokov, in Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov. Edini tovrstni slovar z več kot 130 novimi iztočnicami obsega že 400 pregovorov (na primer Kdor jezika špara, kruha strada), rekov (Iz te moke ne bo kruha), antipregovorov (Delo krepa človeka), frazeologiziranih sloganov (Vsi za enega, eden za vse), frazeoloških replik (Kaj prosiš, delat pojdi) in podobnih izrazov.
