Rusi pravijo, da so v Vinici »uničili vse udeležence« orožarskega srečanja
17.30 Bruselj s predlogom za okrepitev sankcij proti Rusiji
Evropska komisija je danes sprejela predlog paketa ukrepov, namenjenih okrepitvi doslej sprejetih sankcij proti Rusiji zaradi njene invazije na Ukrajino. Ukrepi vključujejo prepoved uvoza ruskega zlata, njihov namen pa je tudi onemogočiti izogibanje sankcijam. Obenem komisija predlaga podaljšanje sankcij do januarja 2023, so sporočili v Bruslju.
Ruska brutalna vojna proti Ukrajini se nadaljuje z nezmanjšano močjo. Zato danes predlagamo okrepitev naših brezkompromisnih sankcij proti Kremlju, njihovo učinkovitejše izvajanje ter podaljšanje do januarja 2023. Moskva mora še naprej plačevati visoko ceno za svojo agresijo, je ob predstavitvi sankcij na Twitterju zapisala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.
Danes sprejeti predlog komisije pojasnjuje številne določbe v doslej sprejetih sankcijah, kar bi med drugim omogočilo boljše izvajanje sankcij s strani držav članic.
Obenem komisija predlaga dodatno uskladitev sankcij z zavezniki in partnerji, predvsem skupino G7. Predlog tako vključuje prepoved uvoza ruskega zlata v EU, o čemer se je skupina G7 dogovorila konec junija v Nemčiji.
Predlog krepi tudi nadzor nad izvozom napredne tehnologije in izdelkov za dvojno rabo. Po neuradnih informacijah gre za okoli 60 izdelkov, ki so že na ameriškem seznamu. Predstavljajo okrog 400 milijonov evrov evropskega izvoza, so za STA pojasnili viri pri EU.
Na seznam sankcioniranih oseb bi glede na predlog komisije dodali 47 posameznikov, predvsem politike in oligarhe, ter osem pravnih oseb, so še povedali viri.
V predlaganem paketu ukrepov so dodatna zagotovila, da sankcije EU niso usmerjene proti trgovanju s kmetijskimi proizvodi med tretjimi državami in Rusijo, so poudarili na komisiji.
Poleg tega njen predlog pojasnjuje obseg določenih finančnih in gospodarskih sankcij. Obenem pa vse obstoječe sankcije, ki jih je EU uvedla v okviru šestih svežnjev, podaljšuje do konca januarja 2023.
Predlog morajo zdaj potrditi države članice. V ponedeljek bodo o njem predvidoma razpravljali zunanji ministri, po njihovem zasedanju pa se bodo sestali še stalni predstavniki članic pri EU. Potrditev dopolnitve sankcij je predvidena v sredo.
16.00 Putin zamenjal vodjo ruske vesoljske agencije
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes izdal odlok, s katerim je Dmitrija Rogozina razrešil z mesta generalnega direktorja ruske vesoljske agencije Roskozmos, na njegovo mesto pa postavil namestnika predsednika vlade Jurija Borisova, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Putin je Rogozina za vodjo ruske državne vesoljske agencije imenoval leta 2018. Takrat so nekateri strokovnjaki menili, da morda nima zadostne izobrazbe in strokovnega znanja za vodenje Roskozmosa, poroča AFP.
Rogozin je vesoljsko industrijo sicer nadziral tudi kot podpredsednik vlade med letoma 2011 in 2018, pred tem pa je tri leta opravljal vlogo ruskega odposlanca pri zvezi Nato. Leta 2014 je Zahod proti njemu uvedel sankcije zaradi njegove vloge pri ruski zasedbi ukrajinskega polotoka Krim.
Zdaj že nekdanji vodja Roskozmosa je sicer večkrat presenetil javnost s kontroverznimi izjavami. Ko je Washington uvedel sankcije proti Rusiji zaradi njene zasedbe Krima leta 2014, je, denimo, dejal, da bi morali ameriški astronavti za pot na Mednarodno vesoljsko postajo namesto ruskih vesoljskih plovil uporabljati trampoline, še navaja AFP.
V času od ruske invazije na Ukrajino je 58-letni Rogozin zaradi svojih izjav postal opažen kot zagret nacionalistični politik in eden najbolj gorečih podpornikov ruske ofenzive v Ukrajini. Ni še jasno, ali bo svojo politično kariero nadaljeval na katerem drugem položaju.
13.50 Število žrtev napada na Vinico narašča, Moskva trdi, da je šlo za vojaško tarčo
Ukrajinski reševalci nadaljujejo iskanje morebitnih preživelih po ruskem napadu na mesto Vinica v osrednji Ukrajini, v katerem je bilo po zadnjih podatkih ubitih najmanj 23 ljudi, tudi otroci. Ruska stran je medtem zatrdila, da je bil cilj četrtkovega napada zgradba, v kateri so se predstavniki ukrajinskih sil sestali z tujimi dobavitelji orožja.
Iz urada ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega so v današnjem poročilu navedli, da po napadih v Vinici še vedno pogrešajo 18 ljudi, 73 pa jih je v bolnišnici zaradi poškodb, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Med žrtvami napada so tudi trije otroci, najmlajša žrtev je štiriletna deklica, ki je bila v času napada zunaj z mamo. Mama je preživela, vendar je po operaciji v kritičnem stanju, je povedal predstavnik oblasti v Vinici Sergij Borzov.
Ukrajinski reševalci medtem nadaljujejo odstranjevanje ruševin, v operaciji pa po njihovih navedbah sodeluje več kot štiristo ljudi.
Na fotografijah, ki so jih ukrajinski uradniki razdelili po napadu na mesto, ki leži stotine kilometrov stran od frontne črte, je videti zoglenele ostanke prevrnjenih avtomobilov, obkrožene z zgorelimi ruševinami, poroča AFP.
Predsednik Zelenski je v četrtkovem rednem nagovoru opozoril, da se bo število žrtev verjetno povečalo. Na desetine ljudi še vedno pogrešajo, mnogi pa so v bolnišnicah v kritičnem stanju.
Nobena druga država na svetu ne predstavlja takšne teroristične grožnje kot Rusija, je dejal Zelenski. Prav tako si nobena država ne dovoli vsakodnevnega uničevanja mirnih mest in običajnega človeškega življenja z manevrirnimi raketami in raketnim topništvom, je dodal.
Rusko obrambno ministrstvo pa je danes sporočilo, da je bil cilj napada na Vinico z natančnimi raketami tipa kalibr zgradba, v kateri so se poveljniki ukrajinske vojske sestali s predstavniki tujih dobaviteljev orožja. Ruske sile so pri tem uničile vse udeležence srečanja, je po poročanju ruske tiskovne agencije Tass dejal tiskovni predstavnik obrambnega ministrstva Igor Konašenkov.
Rusija vztrajno zavrača ukrajinske navedbe, da napada civilne cilje, in trdi, da so cilj njihovih napadov v Ukrajini vojaške tarče.
13.30 Russia Today odpira predstavništvo v Srbiji
Ruska državna televizija Russia Today bo odprla svoje predstavništvo v Srbiji, je v četrtek razkril srbski portal Nova.rs. Evropska unija je televizijo Russia Today prepovedala oddajanje zaradi podpiranja ruske agresije na Ukrajino, zato je novica že naletela na ostre odzive v Bruslju, tudi od slovenskega poslanca v evropskem parlamentu Klemna Grošlja.
Prihod Russia Today v Srbijo je za Nova.rs potrdila glavna in odgovorna urednica televizijskega kanala Sputnik Srbija Ljubinka Milinčić. Dodala je, da so v teku priprave, oddajanje pa se še ne bo začelo.
Po poročanju portala bo Milinčićeva vodila tudi televizijo Russia Today, a ta tega ni želela ne potrditi ne zanikati.
Evropski poslanec Grošelj je za Nova.rs ocenil, da je odpiranje ruske državne televizije Russia Today v Srbiji še en pokazatelj, da srbski predsednik Aleksandar Vučić oddaljuje državo od EU.
To je zame grozna novica. Kaže na to, da je Vučić vse manj proevropski politik, ampak nasprotno od tega. Na žalost je to realnost, ki jo imamo v Srbiji, je izjavil.
Če se bodo razmere v Srbiji dodatno zaostrile, bo zagotovo prišlo tudi do uradnega poziva Evropskega parlamenta za zamrznitev pogajanj in finančnih sredstev iz EU za Srbijo, je poudaril in dodal, da je zelo težko upravičiti pozicijo Srbije.
Tiskovni predstavnik evropske komisije Peter Stano je za srbski portal N1 danes spomnil, da je EU uvedla omejitve za Russia Today v sklopu sankcij proti Rusiji in da se od Srbije pričakuje, da se postopoma uskladi z zunanjo in varnostno politiko EU in njenimi odločitvami.
V kontekstu nezakonite ruske agresije na Ukrajino pričakujemo, da se Srbija vzdrži od krepitve svojih vezi z Rusijo kot državo, ki pod svojim trenutnim vodstvom množično krši zapovedi Združenih narodov, mednarodno pravo in izvaja zločine nad ukrajinskim narodom, je še sporočil Stano.
Svet EU je že v marcu odločil, da ustavi distribucijo ruskih državnih medijev Russia Today in Sputnik na območju celotne Unije. Sankcije se nanašajo na vsa sredstva za prenos in distribucijo, kot so kabelska in satelitska televizija, platforme, spletne strani in aplikacije.
V Bruslju so ocenili, da sta omenjena medija pomembni orodji pri spodbujanju ruske agresije na Ukrajino in da predstavljata pomembno in neposredno grožnjo javnemu redu in varnosti EU.
13.00 Britanski humanitarni delavec, ki so ga zajeli proruski separatisti, umrl v priporu
Britanec Paul Urey, ki so ga aprila zajele proruske sile v Ukrajini, je umrl v priporu. Proruski separatisti so Britanca, ki naj bi bil humanitarni delavec, obtožili, da je bil plačanec in da je sodeloval ne le v spopadih v Ukrajini, temveč tudi v Afganistanu, Iraku in Libiji, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Britanec je umrl 10. julija, je na telegramu zapisala predstavnica samooklicane Ljudske republike Doneck Darja Morozova. Dodala je, da je trpel za številnimi kroničnimi boleznimi in je bil tudi v depresiji.
Kljub resnosti domnevnega kaznivega dejanja je bila Ureyu zagotovljena ustrezna zdravstvena pomoč, je zatrdila.
Urey je bil bolnik s sladkorno boleznijo tipa 1 in je potreboval redne odmerke inzulina. Morozova je obtožila Mednarodni odbor Rdečega križa, da Ureyu ni želel zagotoviti potrebnih zdravil.
Hkrati je dejala, da je Britanec sodeloval v spopadih v Ukrajini in da je pred ujetjem aprila novačil in usposabljal plačance.
Nevladne organizacije so Britanca opisovale kot humanitarnega delavca, ki je v Ukrajini delal kot prostovoljec. Proruski separatisti pa vztrajajo, da je bil profesionalni vojak in da je sodeloval v spopadih v Afganistanu, Iraku, Libiji in Ukrajini.
Proruski separatisti so zajeli številne tuje državljane, ki jih opisujejo kot plačance. Med njimi sta tudi Britanca Aiden Aslin in Shaun Pinner, ki so ju junija separatistične oblasti v Donecku obsodile na smrt.
12.20 Orbán prepričan, da so sankcije EU proti Rusiji napaka
Madžarski premier Viktor Orbán je bil danes znova kritičen do sankcij, ki jih je EU uvedla proti Rusiji zaradi njene invazije na Ukrajino. Prepričan je, da sankcije škodujejo evropskemu gospodarstvu bolj kot Moskvi, poleg tega ne prispevajo h končanju vojne v Ukrajini.
Orbán je v današnjem pogovoru za javni radio Kossuth dejal, da sankcije proti Rusiji ne bodo pomagale Ukrajini, temveč bodo uničile evropsko gospodarstvo. Bruselj je pozval, naj končno »dojame, da so naredili napako« in da sankcije trenutno bolj prizadenejo Evropo kot Rusijo.
»Mislili so, da bodo lahko vojno skrajšali s sankcijami, ker bi oslabitev Rusije prinesla hitre rezultate, vendar vojna še naprej traja,« je dejal po poročanju madžarske tiskovne agencije MTI.
Po Orbánovih besedah je jasno, da si je EU »streljala v pljuča in se zdaj bori za zrak«. »V začetku sem mislil, da smo sami sebi streljali v nogo, a zdaj je jasno, da si je evropsko gospodarstvo streljalo v pljuča in se zdaj bori za zrak,« je dejal madžarski premier po poročanju Reutersa.
»Medtem ko Evropa izgublja, ZDA niso med poraženci. Namesto tega so bili ameriški poslovneži, kot je George Soros, med vojnimi dobičkarji,« je dejal glede zmagovalcev in poražencev ukrajinske vojne, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.
Orbán je tudi prepričan, da je evropska zgodovina vstopila v »obdobje vojne« in ljudje se bodo morali boriti za stvari, ki so jih doslej jemali kot samoumevne.
»Nihče si 24. februarja ni mislil, da vojna med Ukrajino in Rusijo ne bo le spopad, temveč bo pomenila konec enega obdobja in uvod v novo obdobje vojne v evropski zgodovini,« je opozoril. Razen na frontah se vojna bije tudi v svetovnem gospodarstvu, še posebej pa v evropskem gospodarstvu, kar kažejo naraščajoče cene energentov.
Ena »velika bitka« se bo vodila za energetske vire in življenjske stroške, druga pa bo verjetno »boj za delovna mesta«, saj politika sankcij in vojna potiskata evropsko gospodarstvo v recesijo, je še opozoril madžarski premier.
12.00 EU pripravlja dodatne sankcije proti Rusiji, tudi na uvoz zlata
Evropska unija pripravlja dodatne sankcije proti Rusiji zaradi njene invazije na Ukrajino, ki bodo glede na napovedi podpredsednika evropske komisije Maroša Šefčoviča vključevale tudi prepoved uvoza ruskega zlata. Poleg tega želijo onemogočiti izogibanje sankcijam.
EU bo preučila možnosti, kako lahko uvede sankcije na zlato, ki je pomembna izvozna dobrina za Rusijo, je povedal Šefčovič pred neformalnim zasedanjem ministrov EU za evropske zadeve v Pragi. Dodal je, da razprava o tem še poteka.
Kot so za STA povedali viri pri EU, bo v okviru dodatnih sankcij, pri katerih ne gre za nov sveženj, prepovedan uvoz zlata iz Rusije ter zlata ruskega porekla iz tretjih držav.
EU namerava uvoz ruskega zlata prepovedati, potem ko so se konec junija o tem dogovorili voditelji skupine G7 na srečanju v Nemčiji.
Evropska unija namerava po neuradnih informacijah s članicami skupine G7 uskladiti tudi druge sankcije.
Obenem bi glede na predlog evropske komisije okoli 60 proizvodov dodali na seznam izdelkov, katerih izvoz je treba nadzorovati. Gre predvsem za proizvode, ki bi lahko bili uporabljeni v vojaške namene. Predstavljajo okoli 400 milijonov evrov evropskega izvoza, navajajo viri pri EU.
Komisija želi uvesti tudi določila, v skladu s katerimi bodo morali oligarhi, ki so že na seznamu kaznovanih oseb, poročati o gospodarskih dejavnostih, zaradi katerih so se znašli na njem. S tem želijo vzpostaviti povezave med kršitvami sankcij in zaplembo premoženja.
Na seznam bi glede na predlog Bruslja sicer dodali 47 posameznikov, predvsem politike in oligarhe, ter osem pravnih oseb, so za STA še povedali viri.
Kot je povedal Šefčovič, želi komisija s tokratnim predlogom, ki obenem po neuradnih informacijah podaljšuje obstoječe ukrepe za šest mesecev, zapreti vse izhodne poti za tiste, ki želijo obiti sankcije.
Stalni predstavniki držav članic pri EU bodo o sankcijah predvidoma razpravljali v ponedeljek zvečer po zasedanju zunanjih ministrov, navajajo viri. Tako se verjetno niti ministri za zunanje zadeve ne bodo mogli izogniti tej temi. Potrditev dopolnitve sankcij pa je predvidena v sredo.
EU je k sprejetju sankcij danes v Pragi pozvala tudi namestnica ukrajinskega premiera Olga Stefanišina. Upamo, da bo imel naslednji paket sankcij močan omejevalni potencial in da bo sprejet brez odlašanja, je povedala po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.
Evropska unija je sicer doslej zaradi ruske agresije na Ukrajino sprejela šest paketov sankcij proti Rusiji. Zadnji, ki vključuje tudi delni embargo na uvoz ruske nafte, je bil sprejet v začetku junija.
11.00 Izbris poljske manjšinske kulture v Belorusiji
Poljsko diplomacijo in organizacijo poljske manjšinske organizacije v Belorusiji so obvestili o skrunitvi pokopališča, kjer so pokopani poljski vojaki, in to po navodilih beloruskih oblasti, sporočajo s poljskega veleposlaništva v Ljubljani. Pokopališče v kraju Mikuliški na območju Grodnenske oblasti so težki gradbeni stroji zravnali z zemljo. »Gre za nemoralno, nehumano ter nezakonito barbarsko dejanje. Poleg tega je neupravičeno uničevanje pokopališč v nasprotju s temeljnimi načeli civiliziranega sveta,« so ogorčeni na Poljskem.
Storilci, ki so jih za tovrstna dejanja navdihnile beloruske oblasti, so od junija 2022 vandalizirali poljske nagrobnike in spominska obeležja v vsaj devetih krajih v Belorusiji, še navajajo: »V Jodkievičah so bili obravnavani incidenti, ko so neznanci iz grobov na silo jemali posmrtne ostanke poljskih vojakov in jih oskrunili. Namerno uničevanje grobov in spominskih obeležij, ki ga izvaja režim Aleksandra Lukašenka, je v nasprotju s številnimi sporazumi, ki urejajo pravice narodnih manjšin tako na ravni mednarodnih odnosov kot tudi na regionalni ravni ter na področju dvostranskih odnosov.«
Veleposlaništvo Republike Poljske v Ljubljani ostro obsoja rasistično kompanjo beloruskih oblasti ter mednarodno javnost opozarja na razmere, v kakršnih so se znašle narodne manjšine, ter na težnjo po pregonu njihovih predstavnikov v Belorusiji.
Belorusija pod vodstvom Aleksandra Lukašenka je država z zloglasnim avtoritarnim režimom, navajajo, ki je odgovoren za množične kršitve človekovih pravic tako svojih državljanov kot tudi tujcev. V Belorusiji je po podatkih veleposlaništva ta čas več kot 1200 političnih zapornikov, med njimi tudi predstavnikov poljske narodne manjšine. Minsk je, navajajo, izvedel več sovražnih dejanj proti svojim državljanom poljske narodnosti, nadaljujejo se tudi pritiski na novinarje, med njimi tudi na novinarje poljskih korenin, ter na publiciste, ki opravljajo novinarsko delo na Poljskem.
Poljščino sistematično brišejo iz javnega izobraževalnega sistema, napovedan je bil ukrep o ukinitvi šol s poljščino kot učnim jezikom, nadzor nad učitelji poljščine in njihovimi učenci je poostren; poleg tega potekajo usklajeni napadi na poljska kulturna društva, večino tovrstnih društev pa ukinjajo.
10.00 Litva razglasila, da je spor glede prevoza blaga v Kaliningrad končan
Litva je razglasila, da je spor o tranzitnem železniškem prometu v rusko eksklavo Kaliningrad končan. Spor, ki je izbruhnil sredi junija med to članico EU in Moskvo zaradi omejitve tranzita blaga, podvrženega sankcijam Unije po ruski agresiji na Ukrajino, je grozil, da bo prerasel v novo fronto napetosti, Rusija pa je Litvi zagrozila s protiukrepi.
Ni razumno, da svoj čas in pozornost preusmerjamo na razpravo o tem, ali je mogoče kilotono jekla prepeljati po železnici iz enega dela Rusije na območje Kaliningrada, je v Vilni v četrtek dejala premierka Ingrida Šimonyte.
Nadaljnji prepiri o tem, katero blago, namenjeno v Kaliningrad, lahko Rusija dostavi po železnici prek Litve, niso produktivna poraba časa, je dejala premierka in dodala, da bi bil spor »prava zmaga Kremlja«, poroča nemška tiskovna agencija DPA.
Namesto tega bi se morali po njenem osredotočiti na podporo Ukrajini, ki je od konca februarja tarča ruske agresije.
Litva je sredi junija blokirala prevoz blaga, za katerega veljajo sankcije EU, iz Rusije v rusko eksklavo Kaliningrad, ki leži med Litvo in Poljsko. Na seznamu sankcioniranega blaga so se znašli premog, kovine, gradbeni material in napredna tehnologija.
Po protestih in grožnjah iz Moskve je evropska komisija ta teden, da bi pomirila naraščajoče napetosti, objavila nove smernice za tranzitni promet do Kaliningrada. Rusija lahko zdaj po železnici brez večjih omejitev pripelje civilno blago, ki je na seznamu sankcij, nazaj skozi Litvo. V skladu s smernicami je treba to storiti v količinah, ki so bile doslej običajne.
Tranzit vojaškega blaga ter blaga in tehnologije z dvojno rabo, za katere veljajo sankcije, pa je prepovedan ne glede na vrsto prevoza, so sporočili v Bruslju.
Premierka Šimonyte je po objavi smernic še dejala, da bo njena država spoštovala mnenje komisije, »ne zato, ker menimo, da je bilo nekaj uporabljeno neustrezno od 17. junija«, ampak zaradi enotnosti.
