Žgoča tema vrha EU: kapice in koridorji za cene plina
Razprave o boju proti energetski draginji bodo intenzivne in zavlekle se bodo dolgo v noč. To je bilo očitno ob začetku vrha EU, na katerem se bodo voditelji držav članic poskušali uskladiti o prihodnjih protikriznih ukrepih.
Podlaga za razpravo bodo sicer zadnji predlogi evropske komisije, a na koncu bodo predvidoma sprejete nekolike drugačne rešitve, kot so prišle na mizo. Že tako bodo šele v prihodnjih tednih uradno sprejete v zakonodajnih postopkih v svetu EU. Največ razprav je povezanih s cenovno kapico za plin. To je le splošni pojem za več različnih predlogov omejevanj cen plina.
Berlinu kapice ne dišijo, saj da so tvegane
Teoretično bi bila kapica lahko sprejeta pri nabavah, uvozu plina. Po mnenju dela držav z juga bi bilo najbolje, da bi razliko med postavljeno kapico in njihovo nabavno ceno plačali iz skupne evropske blagajne. A zamisel nima dovolj podpornikov. Nemško-nizozemska naveza je najbolj odločno proti kapicam, ker da so tveganja z njimi prevelika. Nemški kancler Olaf Scholz je pred odhodom v Bruselj v bundestagu opozoril, da se v »politično postavljeni cenovni kapici vedno skriva tveganje, da bodo proizvajalci svoj plin prodali drugam in da Evropejci ne bomo imeli več, temveč manj plina«.
Kako bi deloval koridor?
V nemški vladi so predvsem prepričani, da bi morali nižje cene zagotoviti v pogovorih s Kanado, Norveško in ZDA. Petnajst držav, od Francije in Italije do Bolgarije in Slovenije, je zahtevalo cenovno kapico na veleprodajnih cenah na trgu EU. Nov predlog evropske komisije, objavljen v torek, predvideva dinamično zgornjo mejo cene plina na najpomembnejšem vozlišču za trgovanje TTF. Po zadnjem osnutkov sklepa vrha EU za takojšnjo omejitev cen vzpostavili dinamičen cenovni koridor.
Po eni od razlag bi se koridor usmerjal na podlagi cene na TTF prejšnji dan. V koridorju bi se cena lahko spremenila za, denimo, največ 5 odstotkov. Tako bi s postavljenimi omejitvami vrhov cen, ki bi delovale kot blažilci, s trga odgnali špekulante. Drugi predvideni ukrep je tako imenovani iberski model, po katerem bi postavili cenovno kapico za plin, ki se uporablja za proizvodnjo elektrike. Oba bi po pričakovanjih lahko hitro stabilizirala trge.
Golob: Nujno jasno sporočilo vrha
»Skrajni čas je, da pridemo z jasnim in odločnim sporočilom: da vemo, kaj delamo in kaj so ukrepi, ki jih potrebujemo za to in naslednji dve zimi. Ti dve področji moramo ločevati z različnim ravnanjem, saj sicer ne bomo mogli podpreti naše industrije in gospodinjstev,« je ob prihodu na vrh dejal premier Robert Golob.
Predvsem bi po njegovih besedah morali pokazati enotnost, da bodo cene stabilne, da bosta plin in elektrika na razpolago, trgi pa bodo delovali, »Danes nič od tega ni znano,« je pojasnil. Zato bo na vrhu največ razprav, kako regulirati cene in trge, »da bomo pozimi imeli normalne, stabilne cene«. Potrošniki in trg pričakujejo sporočilo, je opozoril.
Po Golobovem mnenju bi morali poiskati odgovor na vprašanje, »kako s čim manj stroški in intervencij iz državnih proračunov zmanjšati sedanje visoke cene energentov in umiriti energetske trge v Evropi.« Razlike med državami članicami so po njegovem mnenju premostljive, ključno pa je, da bi Nemčijo pridobili na svojo stran. Golob je zagovornik kapice, ki bi se dinamično prilagajala in preprečevala odboje. Med ukrepi po zimi je predvideno skupno naročanje dela plina, kar bi preprečevalo, da bi države EU z medsebojnim tekmovanjem zviševale cene plina.
Macrona skrbi izolacija Nemčije
V zadnjih tednih so postala očitna vse večja razhajanja med Nemčijo in Francijo tako na področju energetike kot na drugih strateških področjih. Povedno je, da je francoski predsednik Emmanuel Macron v Bruslju opozoril, da se Nemčija pri energetskih vprašanjih ne bi smela izolirati, saj bi to škodovalo tako Nemčiji kot Evropi. Pariz, je, denimo, onemogočil projekt plinovoda MidCat, po katerem bi se utekočinjeni plin z Iberskega polotoka prek francoskega ozemlja lahko pretakal naprej v Italijo proti Nemčiji.
Več držav EU očita Berlinu, da z 200-milijardnim svežnjem za boj proti energetski krizi postavlja svoja podjetja v boljši konkurenčni položaj, saj si drugi ne morejo privoščiti takih naložb. V Nemčiji odgovarjajo, da imajo tudi druge države podobne svežnje, kancler Scholz pa je na očitek o sebičnosti odgovoril, da Nemčija plačuje 26 odstotkov proračuna EU, pa tudi v programu za okrevanje po pandemiji ima velik delež.
