Volivcev ni dobro siliti na volitve
Igor Zorčič, odvetnik in nekdanji politik, je bil imenovan za novega direktorja Državne volilne komisije (DVK). Funkcijo bo nastopil februarja. Zadnji dve leti pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami je vodil državni zbor, zato smo se v tokratnem podkastu Moč politike z gostom pogovarjali tudi o nedavnem zapletu pri glasovanju, ko je eden od poslancev Gibanja Svoboda dejal, da je za napačno glasovanje kriv morda kar »kozmični dež«.
Igor Zorčič je na državni politični parket vstopil leta 2014 z Mirom Cerarjem in njegovo SMC. Nato je iz stranke, ko jo je vodil Zdravko Počivalšek, izstopil, tedanja Janševa koalicija ga je skušala zato tudi neuspešno s funkcije razrešiti.
Pred zadnjimi državnozborskimi volitvami je ustanovil liberalno stranko Lide, a se nato ni odločil nastopiti na volitvah. Je pa s svojo listo sodeloval na lokalnih volitvah. »Še vedno sem občinski svetnik v Brežicah, ali bom to ostal, se bom odločil po posvetu z DVK. Lista, na kateri sem kandidiral, ima sedem svetnikov v 30-članskem občinskem svetu, imenuje se po meni, njenim organom pa sem že sporočil, da se umikam kot njen predsednik. Umaknil sem tudi soglasje, da se imenuje po meni,« je komentiral kritike, da je še vedno politik in da zato nove funkcije ne bi smel opravljati.
Na vprašanje, kako bi ravnal na mestu predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič ob nedavnem zapletu pri glasovanju o dopolnilu SDS o usklajevanju socialnih transferjev, ni želel odgovoriti. »Bi pa rekel, da ta dogodek načenja zaupanje. Mislim, da bi zadevo moral javnosti pojasniti proizvajalec konferenčnega sistema, družba Bosch. Ta sistem uporabljajo v številnih državah, parlamentih in konferenčnih centrih. Ne vidim vzroka, da bi v konkretnem primeru nastala napaka pri glasovanju.«
Zaradi odhodov posameznikov, ki so službo DVK zapustili iz različnih razlogov, je služba kadrovsko podhranjena. Ni se še odločil, ali bo zaradi tega morebiti za pomoč zaprosil svojega predhodnika Dušana Vučka. »Po nastopu funkcije se bom pogovoril z zaposlenimi in se odločil. Ljudi, ki se spoznajo na volilni sistem, ni prav veliko.«
Zorčič se ne strinja z idejo, da bi veljalo prepovedati poslanske prestope v druge poslanske skupine, saj je na lastni koži izkusil, kako je, če se vodstvo stranke ne drži dogovorjenega s poslanci.
Prav tako ni naklonjen ideji obvezne volilne udeležbe. Volilne abstinente deli na dve skupini – v prvi so tisti, ki jih politika absolutno ne zanima, zato ne vidi razloga, zakaj bi jih silili na volitve. Poleg tega so verjetno ti volivci najlažje tarča različnih volilnih manipulacij. V drugi skupini pa so po njegovem mnenju tisti, ki tako izražajo protest proti aktualni politiki in imajo, je prepričan, pravico, da to storijo na takšen način.
