Ob današnji obletnici genocida v Srebrenici pokop 50 žrtev
Na današnji spominski slovesnosti ob 27. obletnici genocida v Srebrenici bodo v bližnjem spominskem centru v Potočarih pokopali posmrtne ostanke 50 bošnjaških žrtev od skupno več kot 8000, kolikor so jih v samo nekaj dneh od 11. julija 1995 ubile sile bosanskih Srbov. Žrtev se bodo spomnili tudi v Ljubljani.
Organizacijski odbor je ob tokratni obletnici izpostavil vlogo žensk v boju za resnico o genocidu, kot tudi to, da so bile tudi one žrtve.
Osrednja spominska slovesnost in verski obred s pokopom posmrtnih ostankov žrtev, ki so jih v minulih letih našli v številnih množičnih grobiščih, bodo kot vsako leto potekali na dan, ko so enote bosanskih Srbov pod poveljstvom Ratka Mladića zavzele Srebrenico, takratno varovano območje Združenih narodov, in začele množične poboje Bošnjakov.
Po podatkih spominskega centra v Potočarih so sile bosanskih Srbov samo v nekaj dneh, do 19. julija 1995, v tej bošnjaški enklavi ubile 8372 bošnjaških moških in dečkov, pa tudi žensk.
Doslej pokopali 6671 žrtev
Posmrtne ostanke žrtev so po vojni našli v več kot 150 množičnih grobiščih, večinoma sekundarnih. V Potočarih od leta 2002 vsako leto posmrtne ostanke identificiranih žrtev pokopavajo na osrednji spominski slovesnosti. Doslej so pokopali 6671 žrtev genocida.
V članicah EU se 11. julij od leta 2009 obeležuje kot evropski dan spomina na žrtve genocida v Srebrenici.
Predsednik republike Borut Pahor se bo na povabilo predsednika mešihata Islamske skupnosti v Sloveniji muftija Nevzeta Porića danes v Ljubljani v Muslimanskem kulturnem centru udeležil slovesnosti ob obletnici genocida, na kateri bo imel tudi slavnostni nagovor.
MZZ: Za prihodnost BiH ključni spoštovanje, dialog in sprava
Srebrenica mora ostati v našem spominu tudi kot opomin mednarodni skupnosti, da se tovrstna grozodejstva ne bi smela nikoli več ne ponoviti ne dopustiti, so ob današnji 27. obletnici genocida v Srebrenici zapisali na zunanjem ministrstvu ter poudarili, da so za prihodnost BiH ključni spoštovanje, dialog in sprava.
Na zunanjem ministrstvu so spomnili tudi, da je Evropski parlament s posebno resolucijo razglasil 11. julij za dan spomina na žrtve genocida v Srebrenici.
Genocid v Srebrenici je eden najtemnejših trenutkov v svetovni zgodovini in odgovornost vseh je boriti se za pravico in resnico ter proti zanikanju genocida, so zapisali in dodali, da morata zavezanost humanosti in pravičnosti ostati temelj naše civilizacije.
Zunanja ministrica Tanja Fajon pa je tvitnila, da spomin na grozodejstva tudi po 27 letih ostaja živ, letos, ko na evropskih tleh spet divja vojna, pa je opomin, da se kaj takega ne sme ponoviti, še toliko pomembnejši.
Obletnice se je na uradnem Twitter profilu slovenske vlade v angleščini spomnil tudi premier Robert Golob, ki je zapisal, da Srebrenice ne bi smeli nikoli pozabiti, hkrati pa »moramo gledati naprej in odpreti vrata evropske družine ljudem v BiH s tem, da državi podelimo status kandidatke za članstvo«.
Pokol v Srebrenici je za genocid leta 2007 spoznalo Meddržavno sodišče v Haagu.
Najbolj odgovorna za genocid, takratni predsednik Republike srbske Radovan Karadžić in poveljnik vojske Republike srbske, general Ratko Mladić, sta bila na haaškem Mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije zaradi genocida in drugih zločinov med vojno v BiH med letoma 1992 in 1995 pravnomočno obsojena na dosmrtni zapor.
