Andrew Tate tudi v naših šolah in domovih
Za Andrewa Tata, promotorja ekscesnega ultrabogataškega življenja z mačistično in mizogino retoriko, predvsem pa osumljenca več kriminalnih dejanj, se lahko strinjamo, da si ne zasluži nobene pozornosti, a njegovemu vplivu se ne moremo izogniti. Tega ni zaslediti več le na družbenih omrežjih, temveč prihaja domov z mladino, ki nekritično povzema njegov nastopaški način izražanja. Nasilne, sovražne ter radikalne vsebine, ki jih širijo vplivneži, bo tudi v središču pozornosti ob letošnjem dnevu varne uporabe spleta, ki bo 7. februarja.
Kakšen vpliv ima moški po imenu Andrew Tate, rojen v Ameriki, ki je odraščal v Veliki Britaniji, zdaj pa je v Romuniji priprt zaradi suma trgovine z ljudmi, so prav te dni poročali v Guardianu; učitelji na hodnikih šol vsak dan opažajo izpade nastopaštva mizoginije z besednimi zvezami, kot so »Kakšne barve je tvoj bugatti?« ali »Naredi mi sendvič«, s katerim ponižujejo dekleta.
Problem je dobil že takšne razsežnosti, da so o Tatovem toksičnem vplivu govorili v parlamentu; na to je opozorila poslanka Alex Davies-Jones in kritizirala premiera Rishija Sunaka, ker ni prepoznal škode omenjenega influencerja. Čeprav bi pričakovali, da bo doživela vsesplošno podporo, so jo doletele celo grožnje s posilstvom in smrtjo. V šolah za učitelje, kot je še poročal Guardian, pripravljajo izobraževanja, kako se spopasti s problemom, ter ozaveščajo starše. Na koncu članka so celo pripeli seznam nasvetov, kako se z otroki pogovarjati o tovrstnih izbruhih mačizma.
Gradnja identitete
Pri nas razsežnosti problema niso takšne, pa vendar bi težko našli starejšega osnovnošolca ali srednješolca, ki za Tata, nekdanjega kikbokserja, ki je postal prepoznaven po nastopu v britanskem Big Brotherju ter s svojimi sovražnimi izjavami ob začetku gibanja #jaztudi, ne bi vsaj slišal. Zlasti fantje so zelo dovzetni za njegove ideje, ugotavljajo številni starši, posnemajo njegovo mimiko in način izražanja, nekateri celo po božje častijo, pri čemer pogosto ne zaležejo niti pojasnila, da gre za človeka, ki ni samo moralno sporen, ampak osumljen trgovine z ljudmi, posilstva in organiziranja kriminalne združbe.
Pri razčlenitvi problema je treba najprej upoštevati preprosto resnico, zapisano na spletni strani Safe.si, točki ozaveščanja o varni uporabi spleta in mobilnih naprav: splet kot globalno omrežje ni bil ustvarjen z mislijo na otroške uporabnike. Pa vendar je med vsemi svetovnimi uporabniki kar tretjina otrok, mlajših od 18 let, skoraj milijarda.
»Vplivneži so navadno polnoletne osebe, katerih osnovni namen je večinoma služenje denarja. Morda še ne takoj na začetku, ko zbirajo sledilce, potem ko jih naberejo, jih lahko tržno unovčijo. Zato ustvarjajo vsebine, ki sledilce privabijo. Na eni strani so to lahko teme o kozmetiki, življenjskem slogu in podobno, na drugi pa se najdejo tudi vplivneži, ki so nišo našli v družbeno problematičnih temah – spodbujajo, denimo, spletno nasilje in širijo radikalne ideje,« je navedel Puschner.
Pri primeru omenjenega vplivneža tudi izvajalci delavnic v okviru točke Safe.si opažajo, da šolarji tretje triade njegove izjave in ideje idealizirajo. »Z njim se identificirajo, saj je on 'car', vsi ga občudujejo in si 'upa povedati, česar si drugi ne'. To pa otroke in najstnike pritegne, roko na srce, tudi številne odrasle,« je dejal Puschner.
Otroke je pritegnil njegov bogataški slog
»O Andrewu Tatu sem prvič slišala še pred njegovo aretacijo, ko so se otroci nečemu zelo smejali, in me je zanimalo, za kaj gre,« je povedala Ivanka Jerman, učiteljica angleščine na Osnovni šoli Koper. Po njenih besedah je spletni vplivnež predvsem fante pritegnil s slogom bogataša, ki se šopiri z dragimi avtomobili, podobno kot so to pri dekletih povzročili Kardashianovi. »Večinoma pa zavračajo njegova stališča, ki kažejo na podcenjujoč odnos do žensk. Pravzaprav so o tem začeli bolj razmišljati, in ko smo se tudi pri pouku o njem pogovarjali, so tako dekleta kot fantje povedali, da se s tem ne strinjajo,« je dejala. Kmalu po tem, ko so se v šoli pogovarjali o njem, so Tata v Romuniji aretirali, kar je po učiteljičinem mnenju še okrepilo negativen odnos do njegovih izjav. »Sem pa iz pogovora s srednješolci zaznala, da obstajajo mladostniki, na katere ima Tate, žal, vpliv,« je še povedala sogovornica. Nataša Čepar
Mladi so najdovzetnejši
Dodaten dejavnik ranljivosti je izpostavljenost družbenim omrežjem, ki so za mlade dominanten, če že ne edini medij, in ta ne opravlja samo razvedrilne, ampak tudi druge funkcije, kot so informativna, izobraževalna in medvrstniškopovezovalna. »Ker jih poganjajo skrbno premišljeni algoritmi, s predvajanimi in ponujenimi vsebinami posameznika zaklenejo v lastni mehurček, kjer se mu potrjujejo le izbrani miselni okviri in agende,« je spomnil Podnar. Navsezadnje so mladi, ki so po definiciji v fazi hitrih in obsežnih fizičnih, psiholoških in bioloških sprememb, vse do 30. leta – kar zadeva vrednote, osebnostne orientacije, stališča in zanimanja – dovzetnejši za vplive drugih.
»Če k temu dodamo željo po pripadanju in ugajanju, še posebno sovrstnikom, in naraščajoči narcisizem med mladostniki (socialni mediji omogočajo vsakemu pet minut slave in kažejo, da je mogoče uspeti že s tem, da ti sledi veliko ljudi), potem se nam izriše precej jasna slika tega, kaj spletni vplivneži izkoriščajo in od kod izvira njihova moč,« je pojasnil Podnar. »Iz teorije socialnega učenja pa tudi vemo, da bolj kot je otrokom všeč lik, večja je verjetnost, da bodo posnemali njegovo vedenje, na primer vplivneža v družbenih medijih, kar je seveda še posebej zaskrbljujoče.«
Ob dnevu varne uporabe spleta
Andrew Tate sam po sebi morda ni vreden posebne obravnave, je pa povod za resen pogovor o učinku vplivnežev na mladino, se je strinjal Marko Puschner. Tudi zaradi tega bo letošnji dan varne uporabe spleta, ki bo 7. februarja, namenjen problematiki neprimernih spletnih vsebin in njihovem vplivu na najstnike. Štirinajstega februarja ob 8.30 bodo za mlade pripravili enourni pogovor o tej temi in ga tudi v živo prenašali po spletu. Osredotočili se bodo predvsem na nasilne, sovražne ter radikalne vsebine, ki jih širijo nekateri vplivneži, in na problematiko pornografije, s katero se po podatkih raziskav srečajo že otroci, mlajši od enajst let. Glede na tematiko ogled priporočajo dijakom srednjih šol in osnovnošolcem od sedmega do devetega razreda.
Izpostavljeni digitalni ulici
Kako se spopasti s težavo? Z ozaveščanjem, je preprosto odgovoril Marko Puschner. »Z otroki in mladostniki se je treba pogovarjati in napeljati pogovor k razmisleku, zakaj neko stališče, ki so ga našli na spletu, ni primerno,« je dejal. Nikakor pa ni smiselno prepovedovati uporabe socialnih medijev: »Družbena omrežja so za najstnike glavno orodje za komunikacijo. Če jim prepovemo uporabo instagrama, snapchata ali tiktoka, je to zanje tako, kot če bi jim prepovedali imeti stike z njihovimi vrstniki.«
Kot ugotavlja Puschner iz izkušenj na delavnicah – vsako šolsko leto jih izvedejo od 750 do 850 na približno 250 šolah –, učitelji pogosto ne vedo, kaj počnejo otroci na spletu; sklepajo, na primer, da imajo težave z zasvojenostjo, nato pa na delavnicah ugotovijo, da je problem spletno nasilje, ki se dogaja na katerem od družbenih omrežij. »Vse teme, ki so problematične, poskušamo pripeljati do otrok in se z njimi o tem pogovarjati.«
Ključno vlogo imajo seveda starši in ti lahko največ naredijo. »S tem, da se o vsebinah z otroki pogovarjajo, jim predstavljajo svoje nazore in jih seveda vzgajajo,« je dejal Puschner. Vzgoja pa se začne pravzaprav že takrat, ko jim prvič pokažejo risanko na youtubu.
Podobno meni Klement Podnar: »Konsistentna vzgoja, z dobrim zgledom, ki ga morajo dati starši, v kombinaciji z dobrimi odnosi in odkritimi pogovori ter izbiro zdrave družbe za otroka, so edino zdravilo, ki lahko prepreči degradacijo mladostnika. Če starši to zanemarijo, bo digitalna ulica in na njej pomembneži, kot je Andrew Tate, mladostnika preobrazila v pošast, ki jo bodo v nekem trenutku težko prepoznali.«
