Vlada odpravila Janšev spominski dan, ki je razdvajal
Po lanskih parlamentarnih volitvah, ko je vlada Janeza Janše opravljala tekoče posle, je sredi maja razglasila nacionalni dan žrtev komunističnega režima. Za nacionalni dan je Janševa vlada določila 17. maj, kar pomeni, da je bil lani to prvič in zadnjič. Vlada Roberta Goloba je na večerni dopisni seji preklicala sklep Janševe vlade o njegovem zaznamovanju.
Letošnjega dneva žrtev komunističnega režima torej ne bo, saj bo vlada odpravila sklep Janševe vlade. Sklep je pripravilo ministrstvo za kulturo, ki ga vodi Asta Vrečko (Levica). Zamisel o odpravi nacionalnega dneva žrtev komunističnega režima je sicer prejšnji petek predstavila SD. Od pobude do realizacije je torej minilo manj kot teden dni.
V SD so prepričani, da sklep Janševe vlade izraža predvsem revanšizem prejšnje vlade ter da v ničemer ne pripomore k pomiritvi in zmanjšanju razkola med ljudmi: »To je primer ideološkega boja, usmerjenega v preteklost, namesto da bi se kot družba spopadali z izzivi sedanjosti in prihodnosti.« Danes pa so po njihovem mnenju drugi izzivi: predvsem prizadevanje za mir v Ukrajini, borba z inflacijo in draginjo ter krepitev javnih sistemov. Predlog SD so podprli tako v Gibanju Svoboda kot v Levici.
Vlada Janeza Janše je razglasitev nacionalnega dneva žrtev komunističnega režima pojasnila s tem, »da povzročitelje nasilja in zla dejanja merimo po istih merilih in sledeč prizadevanjem, da se prepreči ponovitev najbolj tragičnih dogodkov iz naše zgodovine«. Datum 17. maj je bil izbran, ker naj bi se na ta dan leta 1942 zgodil prvi množični komunistični pomor slovenskih civilistov.
»Nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja je simptomatičen za SDS. Ob pomanjkanju idej za prihodnost ter reševanja stisk ljudi se znova in znova vračajo v preteklost. In ustvarjajo razkol. Zganjajo kulturni boj, da zakrijejo svojo politično praznost,« je odločitev vlade pospremil vodja poslanske skupine Levica Matej Tašner Vatovec. Odločitev, da se prekliče sklep o zaznamovanju nacionalnega dneva spomina na žrtve komunizma, seveda podpira.
Svioboda: Z razlaganjem zgodovine se mora ukvarjati neodvisna stroka
»Razglasitev 17. maja za nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, kar je storila prejšnja vlada, je še en primer politične zlorabe tragičnih dogodkov in žrtev druge svetovne vojne, ki nimajo povezave s komunizmom, gre za strankarske interese,« meni poslanec Svobode dr. Martin Premk, zgodovinar, ki je objavil več zgodovinskih raziskav o drugi svetovni vojni. »To je še en dokaz, zakaj se mora z razlaganjem zgodovine ukvarjati neodvisna stroka, ne politika, ki zgodovino vse prevečkrat zlorablja za delitve, izključevanje in celo spodbujanje sovraštva,« meni Premk.
Prvi predsednik republike Milan Kučan je pred kratkim za Delo povedal, da o preteklosti v celoti nikoli ne bo enotnosti. Po njegovem mnenju pa bi se v Sloveniji lahko poenotili vsaj pri nekaj stvareh. »O vlogi NOB in o dosežkih povojnega razvoja v okviru takratne socialistične Slovenije. Pa v obsodbi vseh zločinskih dejanj povojnih zunajsodnih pobojev. Ter o zločinskih dejanjih, ki so se dogajala med vojno nad pripadniki OF in NOB ter ki se jih velikokrat poskuša zamolčati.«
Somišljeniki Janševe vlade so sinoči na Trgu republike pripravili spominsko slovesnost ob narodnem dnevu spomina na žrtve komunističnega nasilja. Dogodek organizirajo civilna iniciativa Prebudimo Slovenijo, pobuda Vseposvojitev, Nova Slovenska zaveza in Združeni ob lipi sprave, po videopovezavi je zbrane nagovoril misijonar Pedro Opeka.
