Zaplet z glasovanjem o usklajevanju transferjev še čaka na epilog
Za koliko se bodo prihodnje leto zvišali socialni in družinski transferji? Sredin glasovalni zaplet v parlamentu, ki ga nekateri pripisujejo tehniki, drugi pa namigujejo na načeta razmerja v koaliciji in posebej znotraj njene največje stranke, je še brez epiloga. Redna seja državnega zbora se bo nadaljevala v petek, na vprašanje, ali bodo poslanci ponovili glasovanje o spornem členu, pa nismo dobili odgovora.
Še naprej se vrstijo ugibanja, kaj se je zares dogajalo v dvorani državnega zbora v sredo zvečer ob glasovanju o tem, v kakšni meri naj se uskladijo transferji v prihodnjem letu. Vlada je, po prvotni zamisli o popolni zamrznitvi, vendarle pristala na to, da bi se zvišali za 70 odstotkov rasti življenjskih stroškov, SDS in NSi pa sta v parlamentarni obravnavi vložili dopolnilo za polno valorizacijo z inflacijo. To je s 34 glasovi za in 28 proti dobil zadostno podporo, po čemer pa se je oglasilo več predstavnikov Gibanja Svoboda in SD, da njihova volja ni bila pravilno zabeležena.
»Pri glasovanju glede amandmaja pri 64. členu zakona o izvrševanju proračuna so bile zaznane določene nepravilnosti, in sicer naj bi prišlo do tehnične napake v komuniciranju med strojno opremo in softwareom glasovalne naprave oziroma tistim, kar se prikaže na ekranu,« je povzela predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, ki je napovedala, da bodo z redno sejo nadaljevali v petek ob 10. uri, po četrtkovi časovnici, na kateri je, med drugim, predvidena obravnava vmesnega poročila o ugotavljanju politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij zaradi domnevnega nezakonitega financiranja političnih strank. »Opravili bomo tudi glasovanja, ki jih nismo v sredo in četrtek. Žal vam danes še ne morem dati odgovora, kaj se bo zgodilo z dotičnim glasovanjem, ali bo prišlo do ponovitve glasovanja ali kakšnih drugačnih rezultatov,« je povedala Urška Klakočar Zupančič. Parlamentarni poslovnik nima določb o ponovnem glasovanju, več je zamisli, kako bi lahko koalicija dosegla, da bi se poslanci znova izrekali o istem členu, med drugim naj bi bila na mizi možnost, da se proceduralno predlaga, da navzoči glasujejo o tem, da bi v drugo pritiskali na gumbe za isti člen oziroma amandma.
Generalna sekretarka državnega zbora Uršula Zore Tavčar je zagotovila, da se od srede zvečer v sodelovanju z zunanjim izvajalcem, izvaja »tudi neke vrste forenzična preiskava«: »Možno je, da je dejansko prišlo do nekih odstopanj, predvidevam, da bo vsaj neka delna informacija znana čim prej.« Glasovalne naprave so v četrtek večkrat stestirali, delale so normalno.
Vlada vztraja pri nepriljubljenem predlogu
Zakon o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v RS, v katerega naj bi posegli, sicer predvideva usklajevanje več kot 30 različnih transferjev, ki se izplačujejo iz državnega in občinskih proračunov. Najmnožičnejši je otroški dodatek, ki ga dobiva 326.355 otrok, povprečna višina je 68 evrov, septembra je država za to namenila dobrih 22,6 milijona evrov. Po znesku, namenjenem za posameznika, je najvišji izmed vseh transferjev osebna asistenca, do katere je upravičenih 4104 ljudi, povprečna višina je 3992 evra za uporabnika oziroma skupaj več kot 16 milijonov evrov na mesec.
Zakonodajnopravna služba državnega zbora je opozorila, da bi morali med vsemi transferji izpostaviti denarno socialno pomoč, saj predstavlja temeljni institut pravice do socialne varnosti in preživetje. Število prejemnikov zadnja leta pada, septembra jih je bilo 72.503, ki jim je država skupaj izplačala nekaj manj kot 19,6 milijona evrov.
Finančni minister Klemen Boštjančič, ki je bil navzoč v parlamentu ob »nenavadni situaciji«, kot se je izrazil, upa, da bo državni zbor »zelo neljubi zaplet« čim prej razrešil. »Težko komentiram, kakšen bo finančni vpliv, glede na to, da še ni znano, kaj formalno je bilo ali ni bilo izglasovano,« je dejal Boštjančič in dodal, da še vedno stoji za nepriljubljenim predlogom omejene uskladitve, ki je, po njegovih besedah, eden od ukrepov za brzdanje inflacije. Ponovil je, da analize kažejo, da so glavni motor razmeroma visoke inflacije dvigovanje cen storitev in plač ter dodal, da tudi zakonska določila, ki opredeljujejo zviševanja transferjev, pokojnin, minimalne plače, v času visoke inflacije nanjo izrazito negativno vplivajo.
