V drugi krog predsedniških volitev trenutni predsednik in premierka
V Litvi se bosta v drugem krogu predsedniških volitev 26. maja pomerila trenutni predsednik države Gitanas Nauseda in premierka Ingrida Šimonytė. Po skoraj vseh preštetih glasovih je Nauseda v nedeljo v prvem krogu volitev osvojil 44 odstotkov glasov, Šimonytėjeva pa 19, je danes sporočila volilna komisija v Vilni.
Nauseda je veljal za favorita in je bil s 44 odstotki glasov blizu absolutne večine, ki je potrebna za zmago v prvem krogu volitev, poroča nemška tiskovna agencija DPA.
Uvrstitev 59-letnega Nausede in 49-letne Šimonytėjeve, ki od leta 2020 kot premierka vodi desnosredinsko vladajočo koalicijo, v drugi krog volitev pomeni ponovitev dvoboja izpred petih let.
Nauseda, ki je na čelu največje baltske države od leta 2019, je v izjavi za novinarje po koncu glasovanja v nedeljo obljubil, da bo nadaljeval pritisk na zahodne zaveznice, naj povečajo vojaško podporo. »Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je že vse povedal. Oni ne potrebujejo naših izjav dobre volje, ker jim ne pomagajo v vojni, temveč potrebujejo zračno obrambo, in dokler je ne bodo dobili, bo Ukrajina ranljiva,« je dejal po poročanju tiskovne agencije Reuters.
Ruska vojna proti Ukrajini in njen vpliv na nacionalno varnost ter družbenopolitična vprašanja sta bili tudi v ospredju volilne kampanje. Številni Litovci namreč še pomnijo čase pod nekdanjo Sovjetsko zvezo, Litva pa je danes kot članica EU in Nata ena najbolj zvestih podpornic Ukrajine, ki se spopada z rusko agresijo.
Vsi glavni kandidati, tudi Nauseda in Šimonytėjeva, zagovarjajo povečanje porabe za obrambo na najmanj tri odstotke BDP, da bi omogočili modernizacijo vojske in infrastrukture. Se pa stališča Nausede in Šimonytėjeve razhajajo glede odnosov med Litvo in Kitajsko, vprašanja Tajvana in istospolnih partnerstev.
Za predsedniški položaj se je skupno potegovalo osem kandidatov. V Litvi ima sicer predsednik predvsem reprezentativne naloge, je pa tudi vrhovni poveljnik oboroženih sil.
Volilno pravico ima v Litvi nekaj manj kot 2,4 milijona ljudi. Po podatkih volilne komisije se je nedeljskih volitev udeležilo več kot 59 odstotkov upravičencev, kar je največ v prvem krogu predsedniških volitev po letu 1997.
Hkrati s predsedniškimi volitvami je v nedeljo potekal tudi referendum o uvedbi dvojnega državljanstva, ki pa ni uspel. Za spremembo 12. člena ustave, s katero bi več Litovcem omogočili dvojno državljanstvo, je namreč glasovalo premalo ljudi.
Po zadnjih podatkih osrednje volilne komisije se je referenduma udeležilo 1.396.828 oz. 59 odstotkov volilnih upravičencev, med njimi jih je 1.014.304 glasovalo za spremembo ustave. Da bi bila ustavna sprememba o državljanstvu sprejeta, bi morala zanjo glasovati najmanj polovica vseh volilnih upravičencev, kar v primeru nedeljskega referenduma pomeni, da bi moralo odgovor za obkrožiti 1.192.617 volivcev, poroča litovska javna radiotelevizija LRT na svoji spletni strani.
Poskus spremembe 12. člena ustave je tokrat spodletel drugič. Prvič je bil referendum o dvojnem državljanstvu leta 2019, ko prav tako ni uspel zaradi premajhnega števila glasov za.
Izseljenci, ki so Litvo zapustili po razglasitvi neodvisnosti leta 1990, trenutno niso upravičeni do dvojnega državljanstva razen nekaterih izjem. Ustavno sodišče je pojasnilo, da lahko le referendum o spremembi ustave odpre možnost dvojnega državljanstva za litovske državljane, ki so po razglasitvi neodvisnosti pridobili državljanstvo drugih držav, še poroča LRT.
