Neurejene razmere v taboru Mure iz Murske Sobote so botrovale odločitvi šestih igralcev, med njimi je bil tudi takrat 21-letni Štefan Škaper, da si poleti 1988 nogometno srečo poiščejo drugje. Niso šli daleč, le nekaj kilometrov od Fazanerije, v kmalu znameniti beltinški šumi, so z moštvom Beltincev spisali eno od najbolj nenavadnih poglavij na slovenski nogometni sceni. Škaperju je na zelenici pripadla najvidnejša vloga, saj je z goli zagotavljal rumeno-modrim točke in visoke uvrstitve.
»Za vse je bil v prvi vrsti zaslužen Viktor Ketler, beltinški zet, ki se je zaljubil v nogomet in naš klub. Vodenje kluba je prevzel, ko smo se uvrstili v prvo ligo, v tistem času je bil s Potrošnikom uspešen v trgovini. Najprej je bil glavni cilj obstanek v ligi, potem pa so predvsem njegovi apetiti močno zrasli. Zato je pripeljal močne okrepitve. Prišli so Vlado Miloševič iz Ljubljane, Dušan Kosić iz Olimpije, mladi Milan Osterc iz Veržeja, ki je bil prvi strelec druge lige, potem še tri okrepitve iz Rusije, Aleksander Vorobjev, Sergej Neiman in Vais Engurazov, z nami so bili še odlični fantje iz regije Marinko Šarkezi, Kristjan Cener, Dean Baranja, Zlatko Herceg ... Pozneje so nas okrepila še druga znana imena, denimo vratar Janko Irgolič,« našteva Škaper, ki je iz sezone v sezono vztrajno napredoval pri premagovanju tekmečevih vratarjev.
