Nekdanji minister za zdravje žrtev spletne prevare
Ime in podobo Janeza Poklukarja, nekdanjega ministra za zdravje, so izrabili v komercialne namene. Na zavajajoči spletni strani, na kateri so objavili izmišljen pogovor z njim, promovirajo izdelek, ki pomaga pri čiščenju žil. To je zloraba osebnih podatkov.
Na sporni spletni strani je objavljen intervju s Poklukarjem, tudi njegove fotografije, a izjav, ki so povzete, nikoli ni dal, niti se ni srečal z osebo, ki je objavljeni tekst napisala. Ker Poklukarjevo ime pri ljudeh vzbuja določeno kredibilnost, so to spletni goljufi izkoristili z namenom, da bi prodali čim več določenega sredstva z domnevnimi zdravilnimi učinki.
Marsikoga namreč lahko prehitro prepriča vabljiva 'Poklukarjeva izjava', da se »po takem čiščenju krvnih žil starejši končno znebijo visokega krvnega tlaka in še devet domnevno neozdravljivih bolezni«.
Ne nasedajte
Poklukar ljudi obvešča, naj ne nasedajo takšnim in podobnim lažnim vsebinam na spletu, ki ne temeljijo na znanstveno podprtih dokazih, na katerih temelji sodobna medicina ter jim sledi pri opravljanju svojega dela in poslanstva. »Take zavajajoče oglase obsojam, saj ljudje v dobri veri oglasom sicer lahko nasedejo in resno ogrozijo svoje zdravje.«
Takoj ko je bil seznanjen z omenjeno spletno vsebino, je o tem obvestil policijo. Prvega avgusta letos je podal prijavo in spletna stran z lažno vsebino je bila umaknjena. Ker je bila spet aktivirana, je Poklukar ponovil prijavo: »Gre za zlorabo mojih osebnih podatkov.«
Na Policijski upravi Kranj nam zaradi varstva osebnih podatkov na vprašanje o konkretni fizični osebi niso mogli odgovoriti. Na splošno pa so pojasnili, da gre v primeru neupravičene obdelave ali uporabe osebnih podatkov lahko bodisi za prekršek po zakonu o varstvu osebnih podatkov bodisi za kaznivo dejanje zlorabe osebnih podatkov. Veliko postopkov je odvisnih od elementov nedovoljenega dejanja.
Nekdanji minister zdaj dela kot višji zdravnik specialist v jeseniški bolnici. Pred kratkim smo sicer preverjali informacijo, da naj bi imel v ljubljanskem kliničnem centru sklenjeno svetovalno pogodbo, a je to za Delo dvakrat zanikal.
Kaznivo dejanje
Ne generalni policijski upravi so na splošno povedali, da gre pri takih zadevah za tako imenovani prevzem oziroma krajo identitete, kar je kaznivo dejanje s področja varstva osebnih podatkov, ki je v kazenskem zakoniku inkriminirano v 143. členu o zlorabi osebnih podatkov. Iz 1. odstavka tega člena je razvidno, da je kaznivo dejanje storjeno, kadar nekdo neupravičeno javno objavi oziroma posreduje v javno objavo osebne podatke, iz 4. odstavka pa, da tega stori tisti, ki prevzame identiteto druge osebe in si na njen račun pridobiva premoženjsko oziroma nepremoženjsko korist.
Osebni podatki so zlorabljeni predvsem z namenom pridobitve materialne koristi, v nekaterih primerih pa je namen storilca prizadeti osebno dostojanstvo oškodovanca, pojasnjujejo na policijski upravi.
V zvezi s prevzemom identitete druge osebe je policija leta 2021 obravnavala 73 kaznivih dejanj, s skupaj 15.000 evri materialne škode, leta 2022 (do 31. 7. 2022) pa 56 kaznivih dejanj, s skupaj 42.000 evri materialne škode. V navedenem obdobju so preiskali polovico vseh tovrstnih dejanj.
V zadnjem obdobju so zaznali tudi odpiranje lažnih profilov na družbenih omrežjih (facebook, instagram ...) na imena javnosti znanih oseb. »Spletni goljufi merijo predvsem na profile znanih oseb oziroma tistih, ki imajo več sledilcev. V nadaljevanju s tem lažnim profilom poskušajo od sledilcev pridobiti premoženjsko korist prek lažnih iger na srečo, investicijskih vlaganj ali poskušajo pridobiti njihove osebne podatke ali podatke o plačilnih karticah,« so zapisali na policijski upravi.
