V nadaljevanju preberite:

Ob letošnji izbiri švedske kraljeve akademije se spodobita dve skoraj večni vprašanji: Kakšno je letošnje sporočilo iz Stockholma? Kakšna je – če se omejimo na književnost – relevantnost izbire osemnajstih Nesmrtnežev?

Na prvo vprašanje odgovor ni nujno enoznačen, izbira Norvežana na prvi pogled potrjuje dokazljivi stereotip o evropocentrično navdihnjeni orientaciji severnjaških akademikov. Mogoč je pogled še z druge strani: mnogi kritiki iz leta v leto ponavljajo isto mantro, namreč da je le težko zaupati instituciji, ki je doslej iz arogantnosti, vasezagledanosti in še česa drugega kot mimogrede prezrla toliko odličnih pisateljev.