V nadaljevanju preberite:
Morda se bomo kmalu v novem telesu udeležili lastnega pogreba, potem ko bomo svojo zavest naložili na računalnik, to naj bi se uresničilo do leta 2045, Družba Nectome iz San Francisca že poskuša ohraniti možgane za njihovo preselitev v virtualni oblak, a je za zdaj pogoj za to evtanazija, zato prostovoljcev najbrž ni veliko, številni futuristi pa verjamejo, da nas bo sinteza med človekom in strojem naredila boljše.
Na srečo je že mogoče brati misli. Vsaj znanstveniki univerze v Osaki so s pomočjo algoritma umetne inteligence Stable Diffusion z osemdesetodstotno natančnostjo prikazali podobe, ki so jih gledali prostovoljci. Njihove možgane so skenirali z magnetno resonanco fMRI in dobili presenetljivo natančen zadetek medvedka, hišice na koncu drevoreda, letala, vlaka.
Strokovnjaki razlagajo: magnetna resonanca zazna spremembe pretoka krvi v predelih možganov, pristojnih za percepcije, tisti deli, ki opazujejo slike, delajo bolj od drugih in pri tem porabijo več kisika. Umetna inteligenca razbere te spremembe in jih prevede v dovolj natančno podobo gledanega. Raziskava, objavljena na portalu bioRxiv, je za zdaj obdelovala le podobe, a kdo razen piscev znanstvene fantastike bi si pred leti mislil, da je kaj takšnega mogoče? In kdo pravi, da ne bo kmalu mogoče razbrati še vsega drugega v naši glavi?
Drugi znanstveniki zatrjujejo, da bo že konec letošnjega leta vsem dostopno ustvarjanje človeških avatarjev. Z dovolj videoposnetki in fotografijami ljudi, ki bi jih radi ohranili v virtualni zavesti, bo umetna inteligenca ustvarila njihovo prepričljivo podobo. Južnokorejska televizija je že leta 2020 pokazala, kako to gre. S pomočjo virtualnih očal, slušalk in rokavic se je mati Džang Dži Sung v prelepem vrtu »srečala« z leta 2016 umrlo sedemletno hčerjo Najeon in hlipala od pljuskanja čustev. Nobeno oko gledalcev ni ostalo suho. Kmalu bomo lahko vsi ohranjali živ spomin na naše pokojne.
Umetna inteligenca že zna tudi v živo prepoznavati čustva in pripravlja še veliko presenečenj, zagotovo tudi zlorab. Njen jezikovni model ChatGPT – najbrž v skladu s prepričanji svojih programerjev – spretno prireja resničnost in ga je zato treba jemati z dobro mero previdnosti. Umetna inteligenca lahko ustvari še veliko nevarnejše lažne posnetke (deepfake) in jih tudi že ustvarja. Jennifer DeStefano iz Arizone je nedavno prejela telefonski klic, kakršen sproži srh po telesu vsakega starša. Domnevni ugrabitelj petnajstletne hčere, ki je v ozadju vpila na pomoč, je zahteval milijon dolarjev. Zgrožena mati je že mrzlično razmišljala, kako dobiti denar, a njena Brie ni bila v nevarnosti na poti v Mehiko, ampak je, ne da bi se zavedala materine groze, varno smučala. Izsiljevalec je njen glas pridobil iz njenih šolskih intervjujev o športnih aktivnostih. Jennifer DeStefano je kljub grožnji, da bo ugrabitelj ubil hčer, če mu ne bo izročila denarja, poklicala policijo.
Teksaški par je, nasprotno, februarja verjel umetno ustvarjenemu glasu svojega sina, da se je zapletel v prometno nesrečo in mora za varščino plačati 15 tisoč dolarjev. Fred in Kathy, kot so ju imenovali na televizijski postaji KHOU-11, sta jih zbrala pet tisoč in jih tudi izročila izsiljevalcu, ki je prišel na njun dom; šele po izročitvi denarja sta pomislila, da morda ni vse v redu. In res je bil njun sin ves ta čas v službi, faloti so njegov glas pridobili s facebooka in instagrama. Kathy je ostala brez denarja, zato je morala prestaviti kemoterapijo. Prav tako februarja je lažni posnetek znanega komentatorja Joeja Rogana na tiktoku delal reklamo za pripomoček za okrepitev moškega libida.
Cečna nasprotnika Elon Musk in Jeff Bezos. FOTO: Mandel Ngan/Afp
Več kot tisoč sodobnih tehnoloških voditeljev z Elonom Muskom na čelu je pozvalo k predahu razvoja umetne inteligence, bojijo se, da bo ta uničila človeštvo. Microsoftov ustanovitelj Bill Gates nasprotno meni, da bo umetna inteligenca izboljšala življenje – in nam pomagala k večnemu življenju, pa čeprav za začetek le virtualnemu.
Googlov futurist Ray Kurzweil že načrtuje takšno oživitev svojega očeta, ki ga je izgubil pri dvaindvajsetih letih. Digitalni oče, ustvarjen tudi s pomočjo genskih podatkov, naj bi opravil Turingov test inteligentnega obnašanja, ki je nerazločljivo od človeškega. »Če entiteta opravi Turingov test, ima zavedanje,« je ocenil futurist, čigar napovedi so se doslej uresničile v 86 odstotkih. Kurzweil dejansko nesmrtnost napoveduje v osmih letih.
Napredek v genetiki, nanotehnologiji in robotiki naj bi že kmalu prinesel nanobote, ki bodo v našem telesu popravljali poškodovane celice, ljudje se bomo na zdravljenje rakavih in drugih obolenj prijavljali kot na redno čiščenje zob. Hkrati se bodo računalniki povezovali z našimi možgani in s tem povečevali našo inteligenco. »Dobili bomo več neokorteksa, bolj zabavni bomo in bolj seksi!« je napovedal Kurzweil.
Ray Kurzweil. FOTO: Wikipedia
Morda se bomo kmalu v novem telesu udeležili lastnega pogreba, potem ko bomo svojo zavest naložili na računalnik. To naj bi se uresničilo do leta 2045, meni Ray Kurzweil. Družba Nectome iz San Francisca že poskuša ohraniti možgane za njihovo preselitev v virtualni oblak, a je za zdaj pogoj za to evtanazija, zato prostovoljcev najbrž ni veliko. Tudi Kurzweil verjame, da nas bo sinteza med človekom in strojem naredila boljše.
Kaj pa, če ne? Že zdaj naj bi imeli le eno možnost: če ne bomo mi obvladali umetne inteligence, bo ta obvladala nas. Ne gre le za jezik, politiko, religijo in kulturo, ki jo bo umetna pamet bolje obvladala že zaradi svoje sposobnosti predelovanja neznanskih količin informacij. Znanstveniki ne izključujejo možnosti, da nas bo iztrebila. Ali pa vsaj naredila nepotrebne. Nekatere proizvajalke oblačil že umetno ustvarjajo svoje manekenke, ki jih je težko ločiti od človeških.
Z umetno inteligenco dobivamo tudi nove načine uničevanja. Avstralska vojska preizkuša robotske pse, ki jih lahko vojaki nadzorujejo s svojimi mislimi. Bati se je tudi, da diktature tega sveta sodobne tehnologije načrtujejo za še večje zatiranje svojega prebivalstva. Kitajska je že prej uvedla strašljive socialne kreditne sisteme, napadalka Ukrajine Rusija za preprečevanje dezerterstva ustvarja digitalni naborniški sistem. Če se bo človeštvo približalo nesmrtnosti, si je prav mogoče predstavljati, da si jo bodo putini tega sveta poskušali ukrasti zase. Smrt je edina stvar, ki se je res bojijo.
Muskov SpaceX se ozira po Marsu. FOTO: Joe Skipper/Reuters
Za nesmrtnost si prizadevajo tudi drugi. Mogotci silicijeve doline, kot so Jeff Bezos iz Altos Labs, Peter Thiel iz Methuselah Foundation ali Sam Altman iz OpenAI, z zagonskim podjetjem Retro BioScience vlagajo milijarde v preprečevanje staranja in res naj bi imeli že v prihodnjih petih letih na lekarniških policah tablete proti staranju. Eni preizkušajo kombinacijo zdravila za kemoterapijo z ameriškim nazivom datasinib in antioksidant kvercetin iz sadja in zelenjave, boljši pretok krvi naj bi zagotovilo tudi zdravilo proti sladkorni bolezni metformin. Drugi se osredotočajo na reprogramiranje celic. »Če ne bo delovalo, bo tožil smrt!« je za svojega večnega tekmeca Bezosa dejal Musk, ki bi sam rad zavest razširil do zvezd in razumel vesolje.
Se zemljani z neskončnim bogastvom igrajo bogove? Tudi zato je upati, da bo kmalu res mogoče brati misli in ne le podobe v naših možganih: še preden bi si sveti gral večnega življenja ukradli norci ali diktatorji, morajo odločanje o božjih prebliskih človeštva prevzeti ljudje, ki si prizadevajo razviti čisto in sočutno zavest. Samo tako ne bomo dobili pekla na Zemlji. Tehnologije bodo lahko dobri doktorji jekylli ali strašni gospodje hydi, zato v človeških dušah, ki bodo odločale o tem, ne bi smelo biti sledi smrtnih grehov, kot jih naštevajo starodavne knjige. Krasni novi svet? Le zavest nas bo ločila od strojev in približevala božji podobi, pravijo – če seveda tudi sami nismo le globoki ponaredek, ne da bi se tega zavedali. ●
