Vlada podprla preimenovanje primorskega praznika

Vlada želi  s svojo odločitvijo o preimenovanju praznika slediti tako tradiciji praznovanja kot tudi zgodovinskim obrazložitvam, so sporočili.  Za to pa je treba spremeniti zakon  o praznikih in dela prostih dnevih, o čemer mora odločati še državni zbor.

Na ta praznični dan, ki ga obeležujemo 15. septembra,  je bila leta 1947 uveljavljena pariška mirovna pogodba z Italijo, ki je takratni Jugoslaviji in s tem tudi Sloveniji dodelila velik del Primorske.

Pobudniki za preimenovanje praznika so primorski koalicijski poslanci na čelu z Meiro Hot iz  stranke SD.  Med podpisniki pa so tudi Matej Tašner Vatovec  iz Levice ter Robert Janev, Mirjam Bon Klajnšček, Mateja Čalušić, Tamara Kozlovič, Aleksander Prosen Kralj in Andreja Živic, vsi iz Gibanja Svoboda.

Kot so poudarili v obrazložitvi, Primorci od nekdaj praznujejo praznik priključitve -  in ne vrnitve - Primorske k matični domovini, saj gre za ustreznejši izraz z vidika zgodovinskih dejstev. Poleg tega besedo »priključitev« uporabljajo vsi, ki ob prazniku prirejajo spominske slovesnosti in praznovanja, med njimi tudi primorske občine, društva in združenja.

Spomin na leto 1947

Poslanci so med drugim v utemeljitvi še navedli, da je Italija z rapalsko pogodbo, ki je sledila prvi svetovni vojni, dobila obsežna ozemlja, na katerih je živelo več kot 300.000 Slovencev. Z raznarodovalno politiko (kulturnim genocidom) pod fašizmom pa je bil na območju med Trstom in Gorico močno načet intelektualni in gospodarski potencial, ki ga pozneje ni bilo mogoče nadomestiti. Nasilje je rodilo odpor, ki je prerasel v močno protifašistično gibanje; to pa je imelo podporo velike večine Slovencev in je težilo k spremembi rapalske meje ter priključitvi k matici.

Z mirovno pogodbo, podpisano 10. februarja 1947 in uveljavljeno 15. septembra istega leta, slovenske zahteve v celoti sicer niso bile udejanjene, je pa Slovenija (v okviru Jugoslavije) priključila velik del s Slovenci poseljenega ozemlja, na katerem je živelo več kot 200.000 rojakov. Z londonskim memorandumom oktobra 1954, ki so ga nadgradili osimski sporazumi novembra 1975, pa je Slovenija priključila del cone B Svobodnega tržaškega ozemlja z obalnimi mesti Koper, Izola in Piran, s čimer je dobila izhod na morje.  

Pobude za preimenovanje omenjenega praznika so v preteklosti že bile, a niso dobile podpore v državnem zboru.