Dostopnost energije pogosto definira, kaj je ali ni mogoče

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Ker moje delo sloni na simulacijah, ga je večina mogoča zaradi dostopa do zmogljivih računalnikov. Preprost dostop do več tisoč računskih jeder v obliki sobe omar utripajočih lučk, ki med uporabo jezno izpihujejo vroč zrak, omogoči marsikaj sicer nemogočega.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Pri zlivanju jeder v fuzijskih reaktorjih se sproščajo nevtroni, ki nosijo večji del energije, sproščene v omenjeni reakciji. Moja naloga je ugotavljati, kaj se bo v fuzijskih elektrarnah s temi nevtroni dogajalo, in pomagati razviti koncepte sistemov, ki bodo dovolj robustni za opravljanje določenih funkcij v reaktorju. To je multidisciplinarno delo, saj morajo komponente zadostiti raznolikim zahtevam, npr. prenesti nevtronske, toplotne in magnetne obremenitve. Poleg tega jih moramo biti sposobni proizvesti in vgraditi v reaktor.

Zakaj imate radi znanost?

Znanost je neodvisna in nepristranska. Ljudje, ki jo prakticiramo, seveda nismo neodvisni in nepristranski, ampak nam znanstvena metoda zagotavlja, da smo kljub pomanjkljivostim na dolgi rok vedno bližje resnici.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Ko bomo ukrotili zlivanje jeder v vir energije, bomo dobili še en nizkoogljični vir energije. Še več, to bo energijsko gost vir energije, ki ne bo odvisen od okolice in vremena, kar lahko spremeni marsikaj. Dostopnost energije pogosto definira, kaj je ali ni mogoče, zato bo dosežek pomemben tudi za naše ambicije v vesolju.

Najdrznejše ideje postajajo resničnost

Kdaj ste vedeli, da boste znanstvenik?

Od nekdaj sem se rad igral in eksperimentiral, rad sem tudi razstavil stvari, da sem videl, kako delujejo. To je pomenilo tudi kakšno (pre)bližnje srečanje z elektriko. Ko je prišel čas za študij, sem se odločal med inženiringom in znanostjo, izbral fiziko in pristal v delu fizike, ki se močno spogleduje z inženiringom.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Skozi čas sem imel različne hobije. Ukvarjal sem se z glasbo, pozavno sem igral v pihalnem orkestru, električno kitaro pa v bendu, potem sem plesal swing, ki se je izkazal za odličen način spoznavanja ljudi v tujini, nazadnje pa sem plezal, največ na notranjih balvanih. Zaradi zaprtja telovadnic v času pandemije sem za nekaj časa plezanje prekinil, a se zdaj počasi vračam v ta hobi. Plezanje je res super kombinacija fizične vadbe, reševanja problemov in mentalnega fokusa. Ko ti preti padec, se možgani osredotočijo na trenutni problem ter zlahka pustijo stres in težave vsakdana nekje daleč stran od zavednega. Rad tudi kolesarim po stranskih poteh in kolovozih ter igram namizne igre, najraje sodelovalne.

Z jedrsko fiziko navdušuje na tiktoku

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Perspektiva. Dober znanstvenik se zaveda mej znanja, predvsem svojega, in človeške zmotljivosti. Po drugi strani pa se zaveda, da se tudi iz neidealnega modela lahko veliko naučimo.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Odkritje življenja ali indikatorjev življenja, neodvisnega od življenja na Zemlji. Mislim, da bo to (ponovno) zamajalo perspektivo našega položaja v vesolju.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Kratek odgovor je odločen ne.

Daljši odgovor pa je, da sam ne bi šel na tako odpravo, dokler pot in bivanje tam ne postaneta rutinska. Mogoče je to posledica profesionalne deformacije zaradi mojega dela v reaktorski fiziki. Tveganja, povezana s potovanjem po vesolju in še posebno s prebivanjem na drugem planetu, meni osebno enostavno niso sprejemljiva. Bivanje v klavstrofobičnih okoliščinah me še dodatno odvrača. Seveda pa poznam koristi premikanja mej našega kolektivnega znanja in zmožnosti, zato bom z občudovanjem podpiral ljudi, ki bodo pripravljeni sprejeti te kompromise in stopili na Mars.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Prihodnost je v mešanici nizkoogljičnih virov energije. Različna okolja imajo različne danosti, različne družbe pa so pripravljene sprejeti različne kompromise. Tako je iskanje ene rešitve, ki deluje povsod, nesmiselno. V splošnem to pomeni različne mešanice obnovljivih virov in jedrske energije – za zdaj na osnovi cepitve, pozneje pa tudi fuzije.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

S Carlom Saganom ali Marie Curie.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Podkast Seana Carrolla Mindscape in videe Kurzgesagt.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Slovenska zastopanost v mednarodnih projektih na področju nevtronike v fuziji je presenetljivo velika. Naša ekipa na Institutu Jožef Stefan se vztrajno veča, poleg tega kar nekaj kolegov, ki so bili v preteklosti tako ali drugače povezani z nami, zdaj deluje v različnih institucijah po svetu. Temu botrujeta Reaktorski center Podgorica in znanje, ki smo ga nabrali okrog našega raziskovalnega reaktorja.