Skrb vzbujajoči podatki: toliko plastike je v našem telesu
Ste vedeli, da vsako leto zmečemo v oceane10 milijonov plastike? In da vsako leto zaradi onesnaževanja s plastiko umre kar milijon morskih prebivalcev? Žalostni podatki, ki jih navaja plasticoceans.org, se žal zrcalijo tudi v našem okolju. Tudi naša obala doživlja agresivno onesnaževanje s smetmi, ki ne le kazijo podobo naše okolice, temveč tudi načenjajo naše zdravje. Ogrožajo pa tudi zdravje številnih živih bitij, ki so ujeta v naše nespametno smetenje.
Podatki, ki nas morajo skrbeti:
- Vsak človek v vsem življenju zaužije v povprečju 18 kg plastike.
- Vsak človek zaužije približno za eno kreditno kartico plastike na teden.
- Mikroplastiko so odkrili tudi v človeški krvi: delci potujejo po telesu in se nalagajo v organih. Najmanjši pa lahko prehajajo tudi celične stene.
- Med najpogostejšimi delci, ki so jih našli v našem telesu, je bil polietilen, ki se sicer uporablja v plastičnih vrečkah.
- Vsaka ptica vrste ledni viharnik, ki živi na atlantski obali in je podobna sredozemskemu viharniku, v prebavnem traku prenaša približno 0,28 g plastike, kar bi pri odraslem človeku, ki tehta 70 kg, pomenilo skoraj 25 g plastike.
- Vse morske želve, ki so jih znanstveniku proučevali, so imele v svojih prebavilih plastiko.
- V zadnjih 30 letih je zaradi plastike in podnebnih sprememb izginila kar polovica koralnega grebena.
»Največ odpadkov v morja prinesejo reke. Odpadki se v morju nalagajo zaradi nepravilnega ravnanja z njimi v obmorskih mestih, pretiranega pritiska zaradi turizma, k nastanku morskih odpadkov pa prispevajo tudi pomorske dejavnosti, kot so ribištvo, marikultura in pomorski promet,« razloži Andreja Palatinus, univ. dipl. ekologinja in dipl. posl. pravnica, ki že štirinajst let organizira akcijo Čista obala, največjo čistilno akcijo slovenske obale.
In kateri so najpogostejši odpadki na obalah Sredozemlja, Jadrana in slovenske obale? Slovenski ogorki, ki ne razpadejo tako zlahka. »Niso iz papirja, celuloze, temveč iz celuloznega acetata. Umetne snovi, ki je precej podobna polimerni plastiki,« pojasni Andreja Palatinus in ob tem razkrije zelo skrb vzbujajoč podatek: leta 2021 je bilo cigaretnih ogorkov 82 % vseh zbranih odpadkov akcije Čista obala, leta 2019 je 240 prostovoljcev samo v dveh urah zbralo neverjetnih 20.509 cigaretnih ogorkov.
In to je samo del odpadkov, ki načenjajo podobo naše obale. »Raziskovalci odpadkov v morju v Sloveniji so ugotovili, da je v povprečju na slovenski obali približno 437 odpadkov na vsakih 100 metrov obale. Da bi dosegli mejno vrednost, po kateri je morje v dobrem okoljskem stanju, bi morali doseči le 20 odpadkov na vsakih 100 metrov obale!« opozori Andreja Palatinus. In to je tisti pravi klic k akciji – da spremenimo navade, se odpovemo plastičnim izdelkom za enkratno uporabo ter da vedno in brezpogojno pravilno odvržemo smeti v koše.
Ali ste vedeli?
Plastenka potrebuje kar 450 milijonov let, da se razgradi. Podatek, da v naših morjih vsako leto pristane kar 8 milijonov ton plastenk, je dovolj, da začnemo razmišljati o vsakodnevnih spremembah naših navad.
Najpogostejši odpadki na naši obali
Ne samo kopica odvrženih cigaretnih ogorkov, med odpadki se najpogosteje znajdejo različni plastični izdelki: razni koščki plastike, embalaža za hrano in sladkarije, koščki stiropora in purpena, vatirane palčke, pokrovčki od pijač, plastične vrečke in njihovi koščki, plastenke za pijačo itd.
Podatki kažejo, da je v Sloveniji približno 80 % vseh morskih odpadkov iz različnih polimernih materialov, nekaj je še koščkov stekla, pločevink in drugih odpadkov iz materialov, ki niso plastika (npr. papir). Ugotovitve zadnjih let pa kažejo še to, da se število odpadkov povečuje, medtem ko se njihova teža zmanjšuje. To kaže na dejstvo, da so odpadki čedalje manjši in lažji, opozarja Andreja Palatinus.
Napovedi so slabe
»Trendi in projekcije za prihodnost kažejo, da se proizvodnja plastike ne ustavlja. Nasprotno, še povečevala se bo,« pojasnjuje Palatinusova, in če tega trenda ne bomo pravočasno ustavili, bodo posledice katastrofalne. Po nekaterih tujih napovedih bomo imeli v tem tempu do leta 2050 v oceanih več plastike kot rib. Prva rešitev je nedvomno zmanjšanje uporabe plastike za enkratno uporabo, kar smo v Evropi uspešno tudi začeli. Naslednji korak je tudi bolj razširjena ponovna uporaba, saj podatki kažejo, da recikliramo samo 9 odstotkov uporabljene plastike.
Ikea je naredila pomemben korak v ponovni uporabi
Z namenom ozaveščanja o onesnaževanju okolja in voda je podjetje IKEA lansiralo novo trajnostno kolekcijo KÅSEBERGA. Svojo podporo družbenim spremembam so pokazali tudi z nedavno čistilno akcijo, ki so se je v Strunjanu udeležili zaposleni podjetja in tako pokazali, da je v tej verigi za lepši in bolj varen jutri pomemben prav vsak člen in prav vsako dejanje.
»Ljudje želijo živeti bolj trajnostno, mi pa si prizadevamo ponuditi bolj dostopne, privlačne in navdihujoče možnosti za trajnostni življenjski slog. Zato pri podjetju IKEA vedno iščemo nove, kreativne načine za ustvarjanje izdelkov z omejenimi viri. Pomikamo se k obnovljivim in recikliranim materialom, omogočamo novo življenje izdelkov IKEA ter ustvarjamo enostavne in ugodne trajnostne življenjske rešitve za kar največ ljudi. Ob tem se sprašujemo, kako lahko skupaj z našimi zaposlenimi s praktičnimi dejanji oživimo miselnost, ki jo v sebi nosi KÅSEBERGA. Organizirali smo čiščenje strunjanske plaže, da bi s tem pripomogli k ozaveščanju glede zmanjšanja količine plastičnih odpadkov v okolju in prispevali k izboljšanju obalnega ekosistema,« je ob tem povedala Mihaela Hafner, vodja za področje trajnosti pri podjetju IKEA.
IKEA se je pri razvoju kolekcije KÅSEBERGA povezala s svetovno deskarsko ligo World Surf League (WSL), da bi bolje razumela življenje ljudi, ki so v svojem vsakdanu v tesnem stiku z oceanom. Noben šport se na ocean ne zanaša tako kot deskanje, zato sta trajnost in zaščita oceana za deskarje seveda zelo pomembni. Oblikovalski skupini podjetja IKEA in organizacije WSL sta se pridružila deskarska profesionalca, Rob Machado in Kassia Meado, ki sta močna podpornika trajnosti in želita navdihniti ter podpreti ljudi pri pozitivnih spremembah življenjskega sloga in bolj trajnostni potrošnji. Tako je nastala kolekcija, ki sestavlja več kot 25 izdelkov, namenjenih uporabi doma in na prostem. Med njimi je tudi torba, ki je edinstveno ustvarjena za pobiranje odpadkov s plaže. Kolekcija se osredotoča na potrebe zdravega, trajnostnega in mobilnega vsakdana ter je oblikovana za ljudi, ki jim je blizu miselnost dejavnega življenjskega sloga.
V proces oblikovanja izdelkov so vključili različne dejavnike: uporabnost, uporaba recikliranih materialov in promocija bolj odgovornega življenjskega sloga. Posledično je veliko izdelkov KÅSEBERGA narejenih iz recikliranega poliestra, drugi kosi pa so iz obnovljivih materialov, kot sta bambus in pluta.
KÅSEBERGA je dobila ime po malem mestu na Švedskem z eno najbolj južnih deskarskih točk v državi. Izdelki iz kolekcije so v trgovini IKEA v Ljubljani in na spletni strani IKEA.si/kaseberga-kolekcija na voljo od začetka maja 2022.
Kot opozorilo k aktivnejšemu boju proti onesnaževanju so pred trgovino v Ljubljani zgradili skulpturo iz smeti v obliki velike vreče KÅSEBERGA. Z njo želijo ljudi spodbuditi k izbiri obnovljivih in recikliranih materialov.
Naročnik oglasne vsebine je IKEA
