Iz svinjskega hleva na Elizejske poljane

Rog. Tisto dobro srce slovenskega kolesarjenja in in včasih zelo zapletenga tekmovalnega kolesarstva, pravzaprav.
Fotografija: Tadej Pogačar, rogovec, najboljši kolesar na svetu in Andrej Hauptman, rogovec, predsednik KD Rog. FOTO: Arhiv KD Rog
Odpri galerijo
Tadej Pogačar, rogovec, najboljši kolesar na svetu in Andrej Hauptman, rogovec, predsednik KD Rog. FOTO: Arhiv KD Rog

Kolesarsko društvo Rog je najuspešnejša kolesarska druščina na svetu. Je valinica vrhunskih poklicnih kolesarjev. Polončič, Čerin, Pavlič, Penko, Premužič, Pintarič, Hvastija, Kranjec, Hauptman, Klemenčič, Batagelj, Bujak, Pintar, Špilak, Kocjan, Božič, Jerman, Bole, Mezgec, Pibernik, Tratnik, Polanc, Roglič in Pogačar.

image_alt
Vsa kolesa Tadeja Pogačarja

To bi bile (najbrž) besede razvpitega in legendarno kontroverznega, na jeziku brezdlačnega nepozabnega Zvoneta Zanoškarja. In ne bi bil daleč od resnice, če sploh.

Spomin sega v začetke osemdesetih let, ko se je na Giru trudil prvi slovenski profesionalec (v novejši dobi) Vinko Polončič. Italijanski klub Bottechia Malvor, nikoli prej nismo od tako blizu videli profesionalnega kolesarja, kot smo Polončiča. Takrat ni bilo televizijskih prenosov na naših kanalih, niti ni obstajal Eurosport. Gledali smo ga na televiziji RAI in še to samo v poročilih. Kosal se je z najboljšimi, kot so bili Giuseppe Saronni, Francesco Moser, Laurent Fignon ... Da, Vinko je bil član KD Roga s Slomškove ulice sredi Ljubljane.

O svinjskem hlevu

»Kolesarsko društvo Rog je bilo ustanovljeno jeseni leta 1949, oktobra ali novembra. Za ustanovitev društva je najbolj agitiral tovariš Smrekar, bivši kolesar stare šole, ki pa ni bil nič v sorodu s poznejšim direktorjem. Ustanovni občni zbor, kakor se temu danes reče, je bil na veselici na dvorišču takratne novoustanovljene tovarne koles in pisalnih strojev na koncu Ceste dveh cesarjev, kjer je danes tovarna Plutal,« je povedal Janez Kupljen, dolgoletni računovodja, blagajnik in knjigovodja društva. Delo je opravljal od 1949 do 2002.

Prvi prostor za sestanke so imeli v takratnem gospodarskem poslopju v bivšem svinjskem hlevu, ki so si ga seveda prej primerno uredili. Ker so tekmovali s kolesi tovarne Rog, so na upravnem odboru tovarne Rog sklenili, da imenujemo tekmovalce Preizkuševalna ekipa Rog. Nekaj denarja jim je ostalo od prve veselice in članarine, zato so kupili prvo dirkalno kolo, ki jim ga je poceni ponudil tovariš Karo.

image_alt
Maraton Franja v cilju

Hoteli so razširiti dejavnost tako, da bi imeli čim več kategorij tekmovalcev, zato so potrebovali tudi dirkalna kolesa. Teh se takrat ni dalo drugače dobiti kot iz Italije. Taka kolesa so takrat uvozili člani društva na način, da so si omislili sorodnike v Trstu, ki so jim ponudili dirkalna kolesa. Da pa so ta darila, ki so jih seveda tudi plačali lahko uvozili, so rabili cel kup potrdil od slovenske oblasti. Vse to nam je pred leti že razlagal Janez Kupljen.

»Novi direktor tovarne Rog Tone Dolinšek ni bil preveč naklonjen kolesarskemu društvu, zato je to nekaj časa stagniralo. Tudi tekmovalci, ki so bili sicer zaposleni v tovarni, niso bili vedno oproščeni dela, ko so bili povabljeni na kako tekmovanje izven Ljubljane. Dejavnost se je spet povečala s prihodom novega direktorja Tanka in Zvoneta Zanoškarja, in s preselitvijo tovarne na Trubarjevo. Zdi se mi, da je Zvone nekaj časa še tekmoval za našo ekipo, potem pa je začel trenirati tekmovalce. Uredil se je tudi status tekmovalcev, ki so bili zaposleni v servisu in normirnem oddelku, kjer je bil zaposlen tudi en nogometaš. Šef normirnega oddelka je tudi nekaj časa tekmoval kot kolesar. Nekako v tem času smo kupili tudi prvo prevozno sredstvo za spremljanje tekmovalcev na treningih in tekmovanjih: motor«, je povedal Kupljen.

Franc Škerlj, Stane Božičnik, Rudi Valenčič, legende Roga. FOTO: Arhiv KD Rog
Franc Škerlj, Stane Božičnik, Rudi Valenčič, legende Roga. FOTO: Arhiv KD Rog

Zvone in njegova odskočna deska

Novejšo zgodovino kolesarskega društva Rog lahko označimo za obdobje konec šestdesetih in naprej. Mejnik je postavil Rudi Valenčič z osvojitvijo 17. mesta na olimpijadi v Meksiku leta 1968. Prave uspehe na mednarodni ravni v konkurenci najboljših profesionalcev pa se začnejo v osemdesetih letih, ko Vinko Polončič prestopi kot prvi Jugoslovan v profesionalno ekipo. Njegova naslednika Primož Čerin in Jure Pavlič sta v tej konkurenci dosegla zelo dobre rezultate: Primož je leta 1986 zasedel 19. mesto na Giru in 39. mesto na Touru, Jure Pavlič je istega leta osvojil 11. mesto na olimpijskih igrah v Koloradu, leta 1989 pa je osvojil modro majico (intergiro) na Giru.

V devetdesetih so klubske dosežke zaznamovali Gorazd Penko, ki je zmagal na dirki Alpe Adria, Mikoš Rnjakovič, zmagal na etapi po Bergamasci, večkratni nosilec rumene majice na dirki Po Jugoslaviji in večkratni zmagovalec Velike nagrade Roga, Boris Premužič je dvakratni zmagovalec dirke Po Sloveniji, Robert Pintarič je udeleženec OI v Los Angelesu, Igor Kranjec, kasnje tudi profesionalec, se lahko pohvali z 32 članskimi zmagami v dresu Roga …

Martin Hvastija ni le nepresegljiv komentator kolesarstva na televiziji, bil je Rogovec in kasneje cenjen poklicni kolesar.

Novo tisočletje zaznamuje predvsem Andrej Hauptman s 3. in 4. mestom na svetovnem prvenstvu profesionalcev (l. 2001 in 2002) in 5. mestom na olimpijskih igrah v Atenah leta 2004. Zoran Klemenčič je leta 1998 osvojil naslov evropskega prvaka v kategoriji do 23 let in leta 2002, 5. mesto na svetovnem prvenstvu profijev v Belgiji.

Lepe dosežke so imeli v zadnjih letih tudi v mladinskih kategorijah, kjer je najodmevnejša srebrna medalja Simona Špilaka na svetovnem mladinskem prvenstvu v Veroni, leta 2004. Simon Špilak je potem med profesionalci poskrbel za odlične rezultate. V skupnem seštevku vseh uspehov je trenutno takoj za Pogačarjem in Rogličem!

Med letoma 2007 in 2008 sta bila odlična tekmovalca v mladinskih kategorijah Gašper Mulej in Nejc Košir, Gašper je bil leta 7. na evropskem prvenstvu v Sofiji, Nejc pa 5. v Aroni. Leta 2011 je zgodovinski uspeh dosegel Žiga Ručigaj v Trabzonu v Turčiji z naslovom olimpijskega prvaka mladih, leta 2012 pa je še en tak podvig uspel v Geosu na Nizozemskem Janu Tratniku z osvojitvijo naslova evropskega prvaka. Jan Tratnik je danes med najboljšimi profesionalci na svetu. Lani je slavil na eni izmed etap na Giru.

V Rogu je med mladinci začel Grega Bole, ki je bil kasneje deset let vrhunski profesionalec tudi v največjih ekipah! Podobno je bil Borut Božič kasneje vrhunski šprinter v vrhunskih tujih profesionalnih ekipah.

Na olimpijskih igrah v Londonu je bila Polona Batagelj izjemna 22. Leta 2013 je Luka Pibernik osvoji naslov absolutnega prvaka v dresu Roga v cestni vožnji ter izjemno 5. mesto na svetovnem prvenstvu v kategoriji U23. Luka je nadaljeval odlično kariero prav tako med profesionalci.

Katja Jeretina je bila istega leta 4. na olimpijadi mladih, dve leti kasneje njen uspeh na olimpijadi mladih ponovi Karin Penko. Leta 2014 osvoji Izidor Penko 6. mesto na svetovnem prvenstvu v Španiji za mladince. Leto 2015 je v znamenju ženske profesionalne ekipe, ki osvoji 8. mesto v ekipni vožnji v ZDA, leto kasneje pa prvo zmago v World Touru z Eugenio Bujak v Plouayu. Leto 2016 je bilo tudi izjemno uspešno za mlade kolesarje: Tadej Pogačar je osvojil 3. mesto na evropskem prvenstvu v Franciji, Žiga Jerman pa 6. mesto na svetovnem prvenstvu v Katarju. Jure Kocjan je svojo profesionalno kariero najbolje unovčil v ZDA. Vseskozi je bil med našimi boljšimi profesionalci.

Rogovci. FOTO: Arhiv KD Rog
Rogovci. FOTO: Arhiv KD Rog

V Rogu je prvič na specialko sedel tudi Luka Mezgec, ki je z zmago na Giru dokazal, da je Trst tudi slovenski, danes je sijajen in zelo cenjen poklicni kolesar. Jan Polanc, slavil na dveh etapah na Giru in nosilec rožnate majice, prav tako izhaja iz Roga. Še danes je gonilna sila v moštvu UAE, skupaj z Pogačarjem. Primož Roglič je svojo kolesarsko pot začel v Rogu. Danes je ime, ki ga pozna in ceni ves športni svet. Postal je pravi simbol slovenskega kolesarstva v svetu. In potem v člansko kategorijo prestopi Tadej Pogačar in nova, najuspešnejša zgodovina kolesarskega društva Rog, pride na prve strani vseh športnih medijev na svetu.

Tadej Pogačar, Rogovec, je najboljši kolesar na svetu, številka 1, svetovnega kolesarstva.

Rog za vse rekreativce. Reaktivce, pravzaprav

Na področju organizacije tekmovalnih in rekreativnih prireditev se v devetdesetih ohrani Velika nagrada Roga, ki pa zaradi zatona tovarne Rog zamre. Franja počasi postane največji projekt društva, ki finančno pomaga tekmovalnim ekipam. Od leta 2001 dalje na koncu tekmovalne sezone organizirajo zaključno dirko, ki je bila prva leta v okolici Šmarne gore, od leta 2006 dalje pa so traso preselili v Podsmreko. Po zaključni dirki podelimo prestižno priznanje Zlato Kolo najboljšima tekmovalcema v kategoriji elite in do 23 let … Kolesarsko društvo Rog ni samo gnezdo najboljših kolesarjev, ampak je tudi gonilna sila za slovensko rekreativno kolesarstvo.

Rog. Tisto dobro srce slovenskega kolesarjenja in včasih zelo zapletenga tekmovalnega kolesarstva, pravzaprav.

Komentarji: