Proračunski optimizem ob obstrukciji opozicije

Predstavitev proračunov za prihodnji dve leti je tokrat potekala pred napol prazno parlamentarno dvorano, saj so poslanci LMŠ, SD, Levice in SAB zapustili sejo, še pred govoroma premiera Janeza Janše in ministra za finance Andrej Širclja. Za obstrukcijo so se odločili zaradi nestrinjanja s politiko vlade, ki so jo pozvali k odstopu in predčasnim volitvam, vladajočim pa med drugim očitajo kršenje pravnega reda, nespoštovanje ustave, zakonov, stroke, sodišč in tudi ljudi, izživljanje nad mediji, nespoštljivo komuniciranje in odgovornost za razmere, ko je »med ljudmi čutiti strah, veliko razočaranje in jezo nad stanjem v državi«.



Na drugi strani je Janša preostalim poslancem povedal, da sta proračuna za 2022 in 2023 »optimistična in razvojno naravnana s sredstvi z naložbe, kot jih še ni bilo, ter s socialno in trajnostno komponento.« Razvojno komponento proračunov naj bi predstavljale investicije in investicijski transferji, ki jih bo za več kot dve milijardi evrov na leto, kar naj bi bil tudi »razlog za ihto opozicije, ki želi rušiti vlado manj kot leto pred volitvami«.
 

Napovedi

Napovedal je za skoraj dve milijardi naložb v zdravstvo v prihodnjih desetih letih, v letih 2022 in 2023 pa naj bi jih bilo po 200 milijonov. Po njegovih besedah se obetajo tudi znatne investicije v ceste in železnice, protipoplavno varnost, preskrbo s pitno vodo, varovanje okolja, za vrtce in šole, znanost, digitalno povezljivost itd. Napovedal je tudi več vlaganj v domove za starostnike in 600 novih postelj, dvig povprečnin za občine.

Vlada pri tem pričakuje, da se bo obseg pokojninske blagajne vsako leto povečeval, na podlagi rasti bruto plače in inflacije, obljublja se izplačilo dodatka v petih razredih, za uskladitev pokojnin bo namenjenih 236 milijonov evrov. Na drugi strani bodo krepko porasli tudi izdatki za obrambo, z 1,3 odstotka BDP v 2021 na 1,41 odstotka BDP v 2023, konkretnih številk sicer tu Janša ni omenil.

Odhodki proračuna 2022 bodo znašali 13,9, proračuna 2023 pa 13,4 milijarde evrov. Vlada ob letošnji 6,1-odstotni gospodarski rasti načrtuje okrevanje tudi v 2023, ko naj bi rast dosegla skoraj pet odstotkov. Posledično naj bi se po prepričanju vladajočih zmanjševali tudi proračunski primanjkljaji: merjeno po denarnem toku naj bi se z letošnjih 7,9 odstotka BDP znižali na 4,6 odstotka v 2022 in 2,7 odstotka BDP, torej pod maastrichtsko mejo, v 2023. Vsaj še prihodnje leto bodo veljale izjemne okoliščine, ko ne veljajo fiskalna pravila.
 

Šircelj optimističen

Premierov optimizem je delil tudi finančni minister Šircelj. Pričakuje, da se bodo proračunski prihodki v 2022 okrepili, porasli naj bi vsi trije glavni viri, in sicer prihodki od DDV za 8,5 odstotka, dohodnina za deset odstotkov, davek od dobička pa za 5,6 odstotka. Odhodki bodo v 2022 po njegovem prepričanju namenjeni zlasti za naložbe, v 2023 in 2024 pa se bo vloga države pri investiranju zmanjševala, večja bo vloga zasebnega kapitala. Minister pričakuje, da se bo v prihodnje delež javnega dolga v BDP zniževal za približno odstotno točko leto, in sicer z letošnjih 78,5 odstotka na pod 75 odstotkov BDP v letu 2024.



Šircelj je mnenja, da so ukrepi vlade preprečili, da gospodarska rast ni upadla še za dodatne štiri odstotke BDP. Napoveduje povečanje sredstev za okrevanje in zmanjšanje porabe sredstev za epidemijo. Ne izključuje pa tveganj, največje je zanj nepripravljenost ljudi za cepljenje. 

Poslovnik državnega zbora po predstavitvi ne omogoča razprave, je pa danes začel teči rok za vlaganje dopolnil k obema proračunoma, ki jih prispevajo poslanke in poslanci, poslanske skupine in zainteresirana delovna telesa.