Naj vas zavrtijo spiralne galaksije
Težko je ostati ravnodušen ob mojstrskih posnetkih vesoljskega teleskopa James Webb. Tokrat je postregel s »portreti« 19 spiralnih galaksij. »Le vesoljski teleskop James Webb lahko postreže s podrobnimi posnetki bližnjih galaksij,« so poudarili pri Evropski vesoljski agenciji, ki skupaj z ameriško in kanadsko upravlja teleskop.
V podrobnih posnetkih v bližnjem infrardečem in srednjevalovnem infrardečem spektru skupine raziskovalcev poskušajo odkriti izvor teh zapletenih struktur zvezd, plinov in prahu. Spiralne galaksije (s prečko ali brez) imajo značilne krake, ki se vlečejo iz središča, kjer je jata starih zvezd in/ali aktivna supermasivna črna luknja.
Webbova bližnja infrardeča kamera Nircam je zajela milijone zvezd, ki se svetlikajo v modrih odtenkih. Srednjevalovna kamera Miri pa se je osredotočila predvsem na svetleč prah, ki je v okolici zvezd, razbral je tudi zvezde, ki se šele rojevajo in iz okolice še pijejo ogromne količine plinov in prahu ter rastejo. Ostra očesa Webba so posnela tudi velike kroglaste strukture plinov in prahu, ki so morda ostanki supernov. Različne podrobnosti razlagajo evolucijo takšnih galaksij, med drugim kaže, da te rastejo od znotraj navzven. Zvezde najprej začno nastajati v jedrih galaksij. Tako so v jedrih najstarejše zvezde (modro), rožnato-rdeče pike v samih središčih pa nakazujejo črne luknje.
»Novi Webbovi posnetki so izjemni. Navdušujoči so tudi za raziskovalce, ki te galaksije preučujemo že desetletja,« je komentirala raziskovalka z inštituta za znanost vesoljskih teleskopov v Baltimoru Janice Lee.
Devetnajsterica posnetkov je del programa Phangs ali Fizika v visoki resoluciji v bližnjih galaksijah. Podatke za ta program zbirajo tudi drugi teleskopi – od legendarnega Hubbla do Zelo velikega teleskopa v Čilu. Drugi teleskopi galaksije slikajo v vidni in ultravijolični svetlobi ter radijskih valovih.
Poleg spiralnih galaksij so najpogostejše še eliptične, lečaste in nepravilne. Tudi naša galaksija je spiralna s prečko zvezd v središču. Njen krak lahko vidimo na nočnem nebu kot čudovit megličast pas, ki na videz deli nebesni svod na dve polovici.
