Papež za odpravo zastaralnega roka v primeru Rupnika
Po kritičnih odzivih javnosti in državnega sekretarja z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve Dana Juvana na inkardinacijo nekdanjega jezuita Marka Ivana Rupnika v Škofijo Koper se je oglasila Slovenska škofovska konferenca (SŠK).
SŠK zagotavlja, da v procesu Rupnikove inkardinacije v Škofijo Koper ni sodelovala. »Vsak škof je glede tega avtonomen in samostojen, zato tudi ni dolžan o tem obveščati SŠK,« so zapisali. Poudarili so, da so V pismu božjemu ljudstvu XVI. rednega generalnega zasedanja škofovske sinode pred dvema dnevoma škofje in papež zapisali, da je »Cerkev našega časa dolžna v duhu spreobrnjenja prisluhniti tistim, ki so bili žrtve zlorab s strani članov cerkvenega telesa, in se konkretno in strukturno zavezati, da se to ne bo ponovilo«. Zatrdili so, da »še naprej velja zavezanost Cerkve za večjo transparentnost in ničelno toleranco do fizičnega, spolnega, psihičnega in duhovnega nasilja«.
V sporočilu Tiskovnega urada Svetega sedeža so danes zapisali, da je septembra Papeška komisija za zaščito mladoletnikov papeža opozorila na »resne težave pri obravnavi primera patra Marka Rupnika in pomanjkanje stikov z žrtvami«. Papež Frančišek je zato zaprosil Dikasterij za nauk vere, »naj primer pregleda, in se odločil, da odpravi zastaralni rok, da bi omogočil izvedbo postopka«.
Za koprsko škofijo je nedolžen
Pater Marko Ivan Rupnik je bil letos izključen iz jezuitskega reda, kar je bila »kazenska sankcija za huda, nedopustna dejanja«, so zapisali slovenski škofi. Zatrdili so, da so na strani žrtev ter da je to priložnost za očiščenje in prenovo Cerkve.
Koprska škofija je na spletni strani potrdila sredino poročanje katoliškega spletnega portala Silere non possum, da so Rupnika v škofijo sprejeli konec avgusta. Kot so pojasnili, ga je koprski škof Jurij Bizjak sprejel na podlagi odloka o Rupnikovi odpustitvi iz reda jezuitov, njegove prošnje za sprejem ter na podlagi dejstva, da škof ne razpolaga z nobenim dokumentom, ki bi dokazoval, da je bil Rupnik pred cerkvenim ali državnim sodiščem spoznan za krivega očitanih zlorab.
Koprska škofija se pri tem sklicuje na deklaracijo o človekovih pravicah, po kateri ima vsakdo, ki je obtožen kaznivega dejanja, pravico, da velja za nedolžnega, dokler ni spoznan za krivega v skladu z zakonom, v javnem postopku, v katerem so mu dane vse možnosti, potrebne za njegovo obrambo. Dokler Rupnik pred sodiščem ni spoznan za krivega, uživa vse pravice in dolžnosti škofijskih duhovnikov, so še dodali.
Rupnik lahko po pisanju portala Silere non possum svobodno opravlja svoj duhovniški poklic, kar pomeni, da lahko podeljuje odvezo, opravlja duhovno vodenje in duhovne vaje. Portal dodaja, da naj bi Rupnik želel zlasti nadaljevati vodenje duhovnih vaj in ustvarjanje mozaikov.
Decembra lani so v javnost prišli očitki nekdanjih redovnic iz skupnosti Loyola, da naj bi jih pater Rupnik v letih 1992 in 1993 psihično in fizično zlorabil. Med preiskavo primera je bilo poudarjeno, da v zadevi niso bile vpletene mladoletne osebe, dikasterij za nauk vere pa je po preiskavi sklenil, da so obtožbe proti patru Rupniku že zastarale, zato so primer oktobra lani zaprli.
