Starostniki – v imunskem smislu – postanejo podobni dojenčkom
Ob povečanih hospitalizacijah dojenčkov in predšolskih otrok z okužbami dihal, ki jih večinoma povzročata respiratorni sincicijski virus (RSV) in virus gripe, je pediater in infektolog, strokovni direktor Pediatrične klinike dr. Marko Pokorn pred dnevi starše posvaril, naj dojenčke varujejo v domačem okolju.
Predvsem naj se ogibajo nakupovalnih središč in se ne družijo s sorodniki ali prijatelji, še posebej če so ti bolni. Prav tako je po njegovem vrtčevske otroke smiselno za nekaj časa vzeti iz vrtcev in doma upoštevati higienske režime – od umivanja rok do nošenja maske. Ob nekaterih zakoreninjenih prepričanjih, kaj je bolje in kaj ni, se porajajo še druga vprašanja.
Kot ste poudarili, je najbolje, da je otroku v prvem letu starosti okužba z respiratornim virusom čim bolj prihranjena. Kaj vse prinaša ta okužba?
Okužba z respiratornim sincicijskim virusom je v prvem letu življenja najpogostejši vzrok, da mora otrok zaradi okužbe dihal v bolnišnico. Pri tem igrata vlogo tako njegov imunski sistem, ki se z omenjenim virusom še ni srečal, kot tudi sama anatomija dojenčkovih dihal. Dihalne poti imajo manjši premer, in že če se ta le malo zoži zaradi vnetnega dogajanja v steni dihal, se izjemno poveča upor pretoka zraka skoznje. Otrok zato vse težje diha, zaradi razmeroma šibkih dihalnih mišic tega napora na daljši čas ne zmore, in če se stanje pljuč dokaj hitro ne izboljša, se utrudi in potrebuje bolj ali manj invazivno podporo dihanju, ki jo zagotovimo v bolnišnici. Pri večjem otroku so tovrstne težave manj izražene, dimenzije dihalnih poti so večje in tovrstne okužbe navadno preboli v blažji obliki.
Imunski sistem po rojstvu postopoma dodatno dozoreva in nekako pri dveh letih doseže takšno sposobnost odzivanja, kot jo ima odrasla oseba.
Imamo ob rojstvu vsi enako učinkovit imunski sistem?
Načeloma se rodimo zdravi in z imunskim sistemom, ki se takoj po rojstvu dobro spoprime z vsemi antigeni iz okolja, saj je do takrat otrok v razmeroma sterilnem okolju v maternici precej dobro zaščiten pred okužbami. Imunski sistem po rojstvu postopoma še dodatno dozoreva in nekako pri dveh letih doseže takšno sposobnost odzivanja, kot jo ima odrasla oseba. V prvih mesecih otroka ščitijo protitelesa, ki jih od matere dobi prek posteljice v zadnjem trimesečju nosečnosti, dodatno vlogo pri zaščiti ima dojenje. S cepljenjem pa otroka že zelo zgodaj uspešno zaščitimo pred nekaterimi nalezljivimi boleznimi.
Nekateri otroci se rodijo z okvarami imunskega sistema, te so sicer redke in različno izražene, od težkih kombiniranih imunskih pomanjkljivosti do blažjih, ki prizadenejo le posamezne dele imunskega sistema.
Kaj ga najbolj slabi in kaj najbolj krepi?
Imunski sistem lahko oslabijo določene okužbe, na primer okužba z virusom HIV ali z virusom ošpic, lahko ga oslabijo določena zdravila, tudi nezadostna prehranjenost otroka. Po drugi strani imunski sistem lahko okrepita dojenje, uravnotežena prehrana, krepi pa ga tudi cepljenje bodisi s spodbujanjem imunosti proti boleznim, proti katerim se cepimo, bodisi z nespecifičnimi spodbudnimi učinki na imunski sistem.
Imunski sistem torej krepimo z zdravim načinom življenja in uravnoteženo prehrano, uničujemo pa ga z nezdravim načinom življenja, stresom, nezdravo prehrano pa tudi, če moramo, denimo, zaradi maligne ali avtoimune bolezni jemati določena zdravila.
Pogosto se govori, da se moramo izpostavljati virusom in bakterijam še zlasti v otroštvu, pa tudi, da romski otroci niso nikoli bolni. Koliko je to res?
Ne okužbe, ampak prava mera umazanije varuje pred alergijami. Trditev, da romski otroci manj zbolevajo, ne drži. Vsak otrok se v prvih letih življenja sreča z okužbami, najpogosteje so to virusne okužbe dihal, lahko tudi prebavil, ki večinoma niso hude in jih otrok preboli v domači negi. S tem ni nič narobe, to je del odraščanja. Bojimo pa se hudih in smrtno nevarnih bakterijskih okužb, kot sta sepsa ali meningitis, ki so k sreči redke, vendar jih je treba pravočasno prepoznati in ustrezno zdraviti.
Ali veliko število viroz oziroma bakterijskih okužb pri posamezniku vodi v oslabljen imunski sistem?
Veliko število virusnih okužb dihal pomeni navadno povečano izpostavljenost, kar je posebej značilno za otroke v prvem letu obiskovanja vrtca. Če pa gre za hude bakterijske okužbe, sploh če se ponavljajo ali potrebujejo dolgotrajno antibiotično zdravljenje, ali pa če pri bolniku s hudo okužbo dokažemo bakterijo, ki sicer ne povzroča tako hudih okužb, je treba narediti preiskave za oceno delovanja imunskega sistema. Prav tako je treba posumiti na primarno okvaro imunskega sistema, če se ponavljajo huda vnetja srednjega ušesa ali obnosnih votlin, če otrok dvakrat ali pogosteje v enem letu preboli pljučnico, ali če se ob tem ne razvija normalno in ne pridobiva telesne teže, ali pa ima hude ponavljajoče se okužbe kože oziroma ponavljajoče se glivične okužbe kože in sluznic.
Kako je s pojavnostjo okužb in bolezni po karanteni zaradi covida?
V obdobju covida in ob ukrepih za preprečevanje okužb dihal je bila eni generaciji otrok prihranjena sezona okužb z respiratornim sincicijskim virusom in gripo. Naslednje leto so se virusi vrnili, in ker sta bili dve generaciji otrok neprekuženi, se je sezona RSV raztegnila tako rekoč čez vse leto, več otrok je zbolelo, a delež huje bolnih ni bil večji. Zdaj se je sezonskost virusnih okužb dihal ponovno vzpostavila in stvari so takšne, kot so bile pred covidom. Tudi okužbe s streptokoki skupine A, ki povzročajo angino, škrlatinko in druge, tudi hujše okužbe, so bile med karanteno bistveno redkejše in so se po njej pojavljale v večjem obsegu.
Kaj pa imunost starejših, je morebiti v čem primerljiva z dojenčkovo oziroma malčkovo? Kje se za njih kaže največje tveganje?
S starostjo človeka se stara tudi njegov imunski sistem, čemur pravimo imunosenescenca. Na neki način starostniki postanejo podobni dojenčkom tudi v imunskem smislu, saj tudi njih ogrožajo okužbe z respiratornim sincicijskim virusom, gripo in pnevmokoki. V ta namen je zanje še posebej priporočljiva zaščita s cepljenjem pa tudi z izogibanjem bolnikom z okužbami dihal.
Je mraz sam po sebi lahko nevaren za določene bolnike?
Raziskave so pokazale, da se v obdobjih hladnega vremena zviša umrljivost zaradi srčno-žilnih bolezni in bolezni dihal. Pozimi so pogostejše okužbe dihal, ki so predvsem pri starostnikih pomemben vzrok umrljivosti.
Še o oslovskem kašlju
Tudi v Sloveniji smo imeli v zadnjih tednih nekaj primerov oslovskega kašlja, ki je trenutno bistveno bolj razširjen na Hrvaškem in v Srbiji. Res je, da najbolj ogroža dojenčke v prvih mesecih življenja, a po Pokornovih besedah tudi za to obstaja rešitev – že nekaj let nosečnicam priporočamo cepljenje proti oslovskemu kašlju v tretjem trimesečju nosečnosti. »Tako se spodbudi intenzivno nastajanje protiteles pri nosečnici, ta se prek posteljice prenesejo na plod in otrok se rodi z dobro zalogo protiteles, ki ga do cepljenja zaščitijo. Več raziskav je dokazalo, da dojenčki mater, ki so bile v zadnji tretjini nosečnosti cepljene, bistveno manj pogosto zbolevajo za oslovskim kašljem v prvih treh mesecih življenja kot dojenčki mater, ki niso bile cepljene, pa tudi bolezen pri njih poteka v neprimerno blažji obliki,« pojasnjuje Pokorn. Vendar se po njemu dostopnih podatkih za cepljenje v nosečnosti v Sloveniji odloči le dobrih šest odstotkov nosečnic, kljub temu da je to varno, učinkovito in brezplačno.
