Kampanja za vodo se je začela
Organizacije, ki so organizirale zbiranje podpisov za referendum, zdaj pozivajo vse na referendum 11. julija.
Odpri galerijo
Organizatorji zbiranja podpisov začenjajo kampanjo za referendum o zakonu o vodah. FOTO: Borut Tavčar/Delo
»Ne želimo, da voda postane privilegij bogatih, ne želimo, da postane dostop do obal rek in jezer plačljiv in zahtevamo, da voda ostane tudi za vse prihodnje generacije. Z referendumom želimo doseči odpravo škodljivega zakona o vodah,« je Uroš Macerl iz Eko kroga pojasnil, zakaj so vložili toliko energije v referendum in zakaj začenjajo referendumsko kampanjo.
»Po več kot 50.000 podpisih in ogromno vloženega prostovoljnega dela je pred nami nov korak, referendumska kampanja. V tej se je zbrala izredno raznolika civilna družba, različne nevladne organizacije, seveda z jasnim namenom, vzeti usodo vode v lastne roke in preprečiti ta zakon, ki je izjemno škodljiv,« je dodal Macerl.
V tej kampanji so dobrodošli vsi, je povedal Macerl. Vsem parlamentarnim strankam so poslali pismo, v katerem so jih pozvali, naj pristopijo k njihovi kampanji. Iz strank sicer še ni odgovorov, vendar to ni huda težava. »Ne delimo se na leve in desne, delamo za vse državljane Slovenije. V ta referendum gremo s čisto željo, da ohranimo pitno vodo,« je zatrdil Macerl.
Kampanjo bo vodila ista ekipa, ki je organizirala zbiranje podpisov. »Revni smo, naša kampanja bo temeljila na energiji ljudi,« je povedal Macerl ob vprašanju koliko denarja bodo vložili v kampanjo.
»Ta zakon je nevaren in škodljiv, sprejet je bil brez strokovne podpore, poleg tega za zadnje spremembe ni bilo nobene javne obravnave. Obale bodo po novem pozidane, na obalo bodo lahko šli le tisti, ki si bodo lahko privoščili nočitev v hotelu, kavo v lokalu ali plačilo vstopa na plažo. Pozidava obale pomeni onesnaževanje podzemnih voda in s tem tudi pitne vode. Edina varovalka, ki je še ostala, smo ljudje sami,« je opozoril Miha Stegel iz civilne iniciative Danes!.
»Ta kampanja je kampanja več sto prostovoljcev, ki verjamejo, da je voda pravica za vse, in to ne le na papirju.Tri mesece že delamo na tem, resnični ljudje in različne organizacije, ki nimajo skritih agend,« pa pravi Alenka Kreč Bricelj, ki je usklajevala več sto prostovoljcev.
Dodala je, da bo 340.000 glasov proti zakonu zahtevno zbrati, a verjamejo, da to zmorejo. »Vsi ki gredo na morje v tujino, naj gredo najprej na e-upravo in si uredijo glasovanje iz tujine, vsi, ki bodo počitnikovali v Sloveniji naj si na e-upravi uredijo glasovanje Omnia, vsi, ki bodo 11. julija doma, pa naj na glasovanje povabijo še pet svojih prijateljev,« pravi Alenka Kreč in dodaja, da bo mogoče tudi predčasno glasovanje teden pred 11. julijem. Opozorila je še, da je glasovanje na referendumu veliko preprostejše kot zbiranje podpisov za referendum.
»Po več kot 50.000 podpisih in ogromno vloženega prostovoljnega dela je pred nami nov korak, referendumska kampanja. V tej se je zbrala izredno raznolika civilna družba, različne nevladne organizacije, seveda z jasnim namenom, vzeti usodo vode v lastne roke in preprečiti ta zakon, ki je izjemno škodljiv,« je dodal Macerl.
Miha Stegel, Alenka Kreč Bricelj in Uroš Macerl. FOTO: Borut Tavčar/Delo
V tej kampanji so dobrodošli vsi, je povedal Macerl. Vsem parlamentarnim strankam so poslali pismo, v katerem so jih pozvali, naj pristopijo k njihovi kampanji. Iz strank sicer še ni odgovorov, vendar to ni huda težava. »Ne delimo se na leve in desne, delamo za vse državljane Slovenije. V ta referendum gremo s čisto željo, da ohranimo pitno vodo,« je zatrdil Macerl.
Kampanjo bo vodila ista ekipa, ki je organizirala zbiranje podpisov. »Revni smo, naša kampanja bo temeljila na energiji ljudi,« je povedal Macerl ob vprašanju koliko denarja bodo vložili v kampanjo.
Mop v referendumski kampanji
Ministrstvo za okolje in prostor bo v referendumski kampanji delovalo vsebinsko transparentno, a finančno zadržano, sporočajo, rekoč, da so »državljanom dolžni pojasniti namen zakona o vodah, ta je na strani zdrave pitne vode, večje zaščite okolja in večje poplavne varnosti«. Na spletni strani pa so še zapisali, da se še kako zavedajo temeljnega poslanstva - zagotavljati zdravo življenjsko okolje za vse prebivalce Slovenije. Ena od prednostnih nalog pri tem je tudi zaščita vodnih virov in zagotavljanje pitne vode. Novela zakona o vodah naj bi okrepila varovanje ustavne pravice dostopa do kakovostne pitne vode, saj na eni strani zagotavlja večjo zaščito vodnih virov in priobalnega pasu, na drugi strani pa pomembno povečuje sredstva za poplavno varnost. Z uveljavitvijo novele bo po navedbah Mopa na priobalnem pasu onemogočena gradnja tovarn in drugih industrijskih objektov ter tudi zasebnih objektov. Pod zaostrenimi vodovarstvenimi pogoji bo na priobalnih zemljiščih mogoče graditi le še enostavne objekte javne rabe, a zgolj tam, kjer bodo to dopuščali prostorski akti občin. Občine bodo za spremembe prostorskih aktov, enako kot doslej, morale pridobiti soglasje direkcije RS za vode in drugih pristojnih organov. Omejitve torej ostajajo, brez soglasij številnih strokovnih služb umestitev objektov v prostor ne bo mogoča.
Ministrstvo za okolje in prostor bo v referendumski kampanji delovalo vsebinsko transparentno, a finančno zadržano, sporočajo, rekoč, da so »državljanom dolžni pojasniti namen zakona o vodah, ta je na strani zdrave pitne vode, večje zaščite okolja in večje poplavne varnosti«. Na spletni strani pa so še zapisali, da se še kako zavedajo temeljnega poslanstva - zagotavljati zdravo življenjsko okolje za vse prebivalce Slovenije. Ena od prednostnih nalog pri tem je tudi zaščita vodnih virov in zagotavljanje pitne vode. Novela zakona o vodah naj bi okrepila varovanje ustavne pravice dostopa do kakovostne pitne vode, saj na eni strani zagotavlja večjo zaščito vodnih virov in priobalnega pasu, na drugi strani pa pomembno povečuje sredstva za poplavno varnost. Z uveljavitvijo novele bo po navedbah Mopa na priobalnem pasu onemogočena gradnja tovarn in drugih industrijskih objektov ter tudi zasebnih objektov. Pod zaostrenimi vodovarstvenimi pogoji bo na priobalnih zemljiščih mogoče graditi le še enostavne objekte javne rabe, a zgolj tam, kjer bodo to dopuščali prostorski akti občin. Občine bodo za spremembe prostorskih aktov, enako kot doslej, morale pridobiti soglasje direkcije RS za vode in drugih pristojnih organov. Omejitve torej ostajajo, brez soglasij številnih strokovnih služb umestitev objektov v prostor ne bo mogoča.
»Ta zakon je nevaren in škodljiv, sprejet je bil brez strokovne podpore, poleg tega za zadnje spremembe ni bilo nobene javne obravnave. Obale bodo po novem pozidane, na obalo bodo lahko šli le tisti, ki si bodo lahko privoščili nočitev v hotelu, kavo v lokalu ali plačilo vstopa na plažo. Pozidava obale pomeni onesnaževanje podzemnih voda in s tem tudi pitne vode. Edina varovalka, ki je še ostala, smo ljudje sami,« je opozoril Miha Stegel iz civilne iniciative Danes!.
Tudi na petkovih protestih ima voda pomembno vlogo. FOTO: Borut Tavčar/Delo
»Ta kampanja je kampanja več sto prostovoljcev, ki verjamejo, da je voda pravica za vse, in to ne le na papirju.Tri mesece že delamo na tem, resnični ljudje in različne organizacije, ki nimajo skritih agend,« pa pravi Alenka Kreč Bricelj, ki je usklajevala več sto prostovoljcev.
Dodala je, da bo 340.000 glasov proti zakonu zahtevno zbrati, a verjamejo, da to zmorejo. »Vsi ki gredo na morje v tujino, naj gredo najprej na e-upravo in si uredijo glasovanje iz tujine, vsi, ki bodo počitnikovali v Sloveniji naj si na e-upravi uredijo glasovanje Omnia, vsi, ki bodo 11. julija doma, pa naj na glasovanje povabijo še pet svojih prijateljev,« pravi Alenka Kreč in dodaja, da bo mogoče tudi predčasno glasovanje teden pred 11. julijem. Opozorila je še, da je glasovanje na referendumu veliko preprostejše kot zbiranje podpisov za referendum.
