Padli so prvi metri rezilne žice
Slovenska vojska je na meji s Hrvaško danes popoldne začela odstranjevati rezilno žico. Prvi metri so bili odstranjeni točno ob 13.20. S tem se je začela uresničevati napoved iz najnovejše koalicijske pogodbe: »Do konca leta bomo odstranili rezilno žico in vse druge tehnične ovire na meji, saj so se izkazale za neučinkovite in nehumane.«
Dvanajst pripadnikov Slovenske vojske, ki so bili vpoklicani na mejni prehod Krmačina nedaleč od Metlike, je s škarjami za rezanje armature odstranilo prve metre ostre žice, ki je bila ponekod že povsem porasla s trnjem in drugim ščavjem.
Rezilne žice se je lotilo dvanajst inženirk in inženirjev, med njimi je bilo tudi nekaj tistih, ki so to rezilno žico pred skoraj sedmimi leti postavljali. »Kot Belokranjec ne dovolim več takšnega ločevanja med Hrvati in Slovenci!« je dejal domačin Andrej Sever iz Metlike. Pokazal nam je, kaj se je v teh letih zgodilo z žico. »Poglejte, vse je zaraščeno! Dvomim, da bo to sploh še kdo kdaj očistil. Prej so bili dostopi do Kolpe očiščeni in omogočeni, zdaj niso več. Če je bila Kolpa prej reka prijateljstva in ljubezni, zdaj to ne more biti več.«
Odstranijo lahko do 200 metrov rezilne žice na dan.
Na naši južni meji je 51 kilometrov rezilne žice.
Nekatere lokalne skupnosti si želijo, da ta ostane.
Rezilna žica, ki je je ob naši južni meji 51 kilometrov, in panelna ograja sta zelo zaznamovali medsosedske odnose, marsikje je zaradi postavitve oteženo kmetovanje, tudi nekaterih športnih aktivnosti ni mogoče izvajati.
Postavitev je stala kar 21,2 milijona evrov. S tem se je vlada Mira Cerarja leta 2015 zoperstavila velikemu migrantskemu valu. V Slovenijo je takrat prihajalo povprečno po 4000 migrantov na dan, včasih tudi po 12.000. Zaradi takih razmer je slovenska vlada 11. novembra 2015 začela postavljati tehnične ovire, kot je uradno imenovala rezilno žico in panelno ograjo.
Evropska unija se na migrantsko krizo takrat ni ustrezno odzvala. Številni so zato danes z velikim olajšanjem pričakali trenutek, ko je ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar slovesno dejala: »Končno smo dočakali tudi dan, ko lahko začnemo umikati žico, ki je bila postavljena v času, ki je bil drugačen.« S tem se je skoraj sedem let pozneje pri mejnem prehodu Krmačina začela simbolna odstranitev »popolnoma nesorazmernega ukrepa«, kot ga je opisala Bobnarjeva.
Rezilna žica in panelna ograja sta zelo zaznamovali tudi medsosedske odnose.
»Čas je namreč pokazal, da prav nobena ograja ne more preprečiti migracij. Še več, ko so se ji ob Kolpi ljudje izogibali in umikali, so te povzročile tudi prenekatero tragedijo!« Opozorila je tudi na zanimivost, ko so pred časom prav med postavljanje rezilne žice našli 2000 let staro rimsko obzidje: »Kar nam daje vedeti, da prav nobena ograja ali obzidje ne more preprečiti in obvarovati obstoja neke države!«
Žice in ograje bodo nadomestili z drugačnimi sredstvi za zagotavljanje varnosti. Katerimi, ministrica ni povedala, poudarila pa je, da bo od zdaj še pomembnejše aktivno mednarodno sodelovanje s kolegi iz sosednjih držav, da bodo tehnične ovire nadomeščali s spremenjeno taktiko in drugačnimi metodami dela, tudi z zagotavljanjem dodatnega kadra na mejah.
Ministrica je zavrnila očitke opozicije, da za odstranjevanje ograje ni bila narejena varnostna ocena: »Ocena tveganja je bila pripravljena, vemo tudi, kako se giblje migracijski tok.« Število migracij se je v zadnjem letu po njenih besedah resda povečalo, »res pa je tudi, da policija prilagaja svoj način dela in zagotavlja varnost«.
Povedala je tudi – in s tem pa delno korigirala napoved iz koalicijske pogodbe – da vse panelne ograje in rezilne žice ni mogoče odstraniti čez noč. Slovenska vojska bo po načrtu vsak delovni dan umaknila do 200 metrov rezilne žice. Šele nato bo sledila tudi odstranitev panelne ograje, za kar nameravajo na ministrstvu izvesti razpis. Po zagotovilih ministrice bo odstranjevanje panelne ograje potekalo v dogovoru z lokalno skupnostjo, saj si ponekod želijo, da ta ostane. Kdaj naj bi bila povsem odstranjena, pa še ne more napovedovati.
