Ministrica Mateja Čalušić kmetom obljubila sprotno reševanje odprtih zadev
Predstavniki kmetijskih nevladnih organizacij ter ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić so pogovore v okviru današnjega prvega delovnega srečanja označili za konstruktivne. Nezaupanje, s katerim so kmetijske organizacije pospremile imenovanje nove kmetijske ministrice, je splahnelo, a kmetje protestov, ki se zadnje mesece širijo po drugih evropskih državah, še niso izključili iz svojega besednjaka.
Ministrica Čalušić je po dve uri trajajočem sestanku, zaprtem za javnost, na katerem je gostila predstavnike kmetijsko-gozdarske zbornice (KGZS), sindikata kmetov, zadružne zveze, zveze kmetic, zveze slovenske podeželske mladine ter združenja hribovskih in gorskih kmetov – organizacij, ki so izvedle lanske proteste –, pohvalila njihovo poslanstvo, ki da ga opravljajo »z odliko«. Poudarila je, da je »vsem skupno, da želimo konstruktiven dialog in odprte probleme rešujemo sproti«. Na sestanku so odprli točke dnevnega reda, ki so ga predlagale kmetijske organizacije, sprejeli so nekatere sklepe in se dogovorili o nadaljnji organiziranosti srečanj.
Zemljo v mirovanju bodo lahko obdelali
Po besedah predsednika sindikata kmetov Antona Medveda so jim na kmetijskem ministrstvu obljubili, da bodo plačila (subvencije) kmetom v okviru programa skupne kmetijske politike izvedli v dogovorjenih terminih – do 23. februarja plačila za območja z omejenimi možnostmi za kmetovanje (plačila OMD), 15. februarja pa se bodo začela izplačevati neposredna plačila.
Plačila OMD po Medvedovih navedbah ne bodo obdavčena, predvidena štiriodstotna praha – tolikšen delež obdelovalnih površin morajo kmetje po evropski zakonodaji pustiti neobdelanih zaradi varovanja biotske pestrosti – pa letos še ne bo obvezna za pridobitev subvencij, pri čemer kmetijske organizacije zahtevajo, da se izvzame v celotnem programskem obdobju skupne kmetijske politike (do leta 2027).
Evropska komisija je pod pritiskom vala kmečkih protestov pred kratkim predlagala preložitev obveze izvajanja prahe na prihodnje leto. »V Sloveniji imamo 800 kvadratnih metrov orne zemlje na prebivalca. Kmetje pričakujemo, da bomo na tej zemlji lahko pridelovali hrano za ljudi in živali. Vemo, da nismo samopreskrbni in to je prispevek k samopreskrbi,« je zahtevo za daljšo preložitev obveznosti utemeljil Medved. Kmetijske organizacije in ministrstvo so se dogovorili tudi o takojšnjem začetku delovanja imenovane delovne skupine za velike zveri.
Šest mesecev za izpolnitev obljub
»Ministrica je danes obljubila, da bo zagovarjala stališče kmetov. Mi jo bomo držali za besedo, na prihodnjih pogajanjih pa bomo videli, ali ji lahko res zaupamo. Kmetom pa sporočamo, da bomo vztrajali pri naših zahtevah in se borili zanje,« je dejal Medved. »Če zahteve ne bodo izpolnjene,« približen rok za izpolnitev vseh je šest mesecev, »bomo nadaljevali protestne aktivnosti,« je dodal.
Naslednje srečanje kmetijskih organizacij in kmetijskega ministrstva bo prihodnji četrtek. Čalušićeva je napovedala, da se bodo v pogajanja vključila tudi druga ministrstva, saj nekatere zahteve kmetov presegajo pristojnosti kmetijskega ministrstva. Prvi pogovor bo z ministrstvom za finance, ki mora soodločiti glede zahteve kmetov za izvzetje plačil OMD iz obdavčitve. Naslednji sestanek bo z ministrstvom za naravne vire in prostor, ki je že sodelovalo pri pogajanjih s kmeti v mandatu nekdanje kmetijske ministrice Irene Šinko.
Slovenija za individualni pristop do pesticidov
Čalušićeva se je odzvala tudi na današnjo napoved predsednice evropske komisije Ursule von der Leyen v evropskem parlamentu – novo predvolilno darilo kmetom –, da bo komisija predlagala umik predloga uredbe o trajnosti rabi pesticidov. Predlog, ki je predvideval polovično zmanjšanje uporabe pesticidov do leta 2030 na ravni EU, je pred tem zavrnil evropski parlament, njegova nadaljnja pot pa do danes ni bila znana.
Slovenija se je v pogajanjih zavzemala za vsaj nekolikšno omilitev uredbe, obenem pa je opozarjala, da so kmetje naklonjeni zmanjšanju uporabe pesticidov, vendar tako, da se pravila uredbe prilagodijo državam članicam, je pojasnila Čalušićeva. Ministrstvo bo predlagalo, da se po državah naredi popis individualne problematike. »Preden se bo ponovno sprejemala kakršna koli uredba, pa si bomo prizadevali, da bomo vedeli, katere so tiste alternative, s katerimi kmetje lahko zaščitijo svoj pridelek.«
